Avtor/Urednik		Dajčman, Davorin
Naslov		Hepatorenalni in hepatopulmonalni sindrom
Tip		članek
Vir		Gastroenterolog
Vol. in št.		Letnik 8, št. Suppl 2
Leto izdaje		2004
Obseg		str. 209-16
Jezik		slo
Izvleček		Ledvične in pljučne okvare pri bolnikih s kroničnimi okvarami jeter običajno nastanejo zaradi sprememb v intravaskularnem volumnu, sprememb hidrostatskga in onkotskega intravaskularnega pritiska ali prerazporeditev telesnih tekočin. Za hepatorenalni sindrom je značilna motnja delovanja ledvic ob normalnem delovanju ledvičnih tubulov. Večinoma, vendar ne vedno, se pojavi pri bolnikih s končnim stadijem jetrne ciroze. Motnja v delovanju ledvic nastopi zaradi zmanjšanega intravaskularnega volumna, ki je običajno posledica zdravljenja z diuretiki, razbremenilnih punkcij proste tekočine v trebuhu in drisk. Prognoza je zelo slaba, večinoma pa bolniki nimajo razvitih vseh značilnih znakov uremije oziroma poplne odpovedi delovanja ledvic, četudi je izključitev primarne ledvične odpovedi težavna. Zdravljenje vključuje ustrezno odmerjanje diuretikov, uravnoteženo dreniranje proste tekočine iz trebušne votline in zgodnje odkrivanje zapletov. Končno stanje z azotemijo, hiponatremijo in hipotenzijo se običajno ne odzove na zdravljenje. Hepatopulmonalni sindrom je posledica intrapulmonalne vazodilatacije in motnje v izmenjavi plinov v pljučih, ki nastane zaradi kronične jetrne okvare in portalne hipertenzije. Pojavijo se hipoksemija, arteriovcnske in vcntilacijsko perfuzijske motnje, spremembe pa so prav tako značilnc za končne oblike jetrnih bolezni. Med vzročne dejavnike intrapulmonalne dilatacije spadajo motnje v sproščanju citokinov in dušikovega oksida ali drugih še nepoznanih mediatorjev. Ker se hepatopulmonalni sindrom ne odziva na nobeno obliko zdravljenja in hipoksemijo lahko odpravi le presaditev jeter, se število bolnikov zdravljenih z zgodnjo presaditvijo jeter vztrajno veča.
Deskriptorji		HEPATORENAL SYNDROME LUNG DISEASES LIVER TRANSPLANTATION