Avtor/Urednik     Rotovnik-Kozjek, Nada; Koroušić-Seljak, Barbara
Naslov     Parenteralna prehrana na domu pri odraslih bolnikih z rakom v Sloveniji
Prevedeni naslov     Adult cancer patients on home parenteral nutrition in Slovenia
Tip     članek
Vol. in št.     Letnik 83, št. 3
Leto izdaje     2014
Obseg     str. 232-239
ISSN     1581-0224 - Zdravniški vestnik
Jezik     slv
Abstrakt     Parenteralna prehrana na domu (angl. home parenteral nutrition, HPN) je vrsta obravnave odpovedi prebavil. V Sloveniji jo pri odraslih bolnikih sistematsko izvajamo od leta 2008 v Enoti za klinično prehrano Onkološkega inštituta v Ljubljani. Namen članka je analizirati slovenske podatke o HPN pri bolnikih z rakom v štiriletnem obdobju od 2008 do 2012. Bolniki in metode: V Sloveniji je bilo v sistem parenteralne prehrane na domu v obdobju od 2008 do 2012 vključenih 53 bolnikov, ki so imeli ali so bili na zdravljenju zaradi raka, od tega je bilo 19 moških in 34 žensk. Rezultati: Povprečna starost bolnikov ob vključitvi v sistem HPN je bila 53 let. Bolniki z rakom so predstavljali 74,6 % bolnikov na HPN, ki jih vodimo v Enoti za klinično prehrano. 44 bolnikov je imelo napredovano obliko raka, pri 9 bolnikih ponovitve rakaste bolezni v času opazovanja ni bilo. Med bolniki z napredovano rakavo boleznijo so bili najpogosteje zastopani tumorji prebavil (15 bolnikov z rakom želodca in požiralnika, 11 bolnikov z rakom debelega črevesa in danke) in tumorji rodil (10 bolnic). Pri teh bolnikih je bil najpogostejši vzrok za uvedbo HPN maligna obstrukcija prebavil (77 %). 37 bolnikov z napredovano obliko raka je v opazovanem obdobju umrlo. Mediana preživetja vseh bolnikov z napredovanim rakom je bila 8 mesecev (95%% CI, 3,61 do 12,39 mesecev). Med njimi se je 27 bolnikov med HPN zdravilo s kemoterapijo, radioterapijo ali so bili operirani. Mediana preživetja za te bolnike je bila 11 mesecev (95%% CI, 3,72 do 18,28 mesecev) in za bolnike brez specifične onkološke terapije 2 meseca (95%% CI, 1,26 do 2,74 mesecev). Bolniki, ki so prejemali onkološko terapijo, so imeli značilno daljši čas preživetja (p%<%0,001). Večina bolnikov (90 %) je imela ves čas HPN vsak dan, to je sedem infuzij na teden. Pri tem je 28 bolnikov (52 %) imelo zaplet z venskim dostopom, najpogostejši vzrok zapleta pa je bila okužba (30 %), ki ni skrajšala preživetja teh bolnikov (p%=%0,44). Ugotovili smo, da število zapletov ni vplivalo na preživetje opazovanih bolnikov. Zaključek: Rezultati naše retrospektivne raziskave so prva analiza slovenskih podatkov o bolnikih z rakom, ki prejemajo HPN zaradi odpovedi prebavil. Mediano preživetje bolnikov je primerljivo z evropskimi podatki, kar neposredno pokaže, da so vključitvena merila za bolnike z rakom v sistem parenteralne prehrane na domu v Sloveniji primerna in da je izvajanje parenteralne prehrane na domu kakovostno. Prav tako uvedba HPN omogoča nadaljevanje specifičnega zdravljenja in značilno podaljša preživetje te skupine bolnikov z neozdravljivim rakom. Rezulti retrospektivne analiza so hkrati tudi izhodišče za nadaljnji razvoj dejavnosti HPN pri bolnikih z rakom v Sloveniji in tudi za razvoj dejavnosti nadomestnega zdravljenja odpovedi prebavil pri vseh bolnikih, ki to potrebujejo.
Proste vsebinske oznake     parenteralna prehrana
odpoved prebavil
onkologija
bolniki
parenteral nutrition
intestinal failure
cancer patients
oncology