Avtor/Urednik     Zupanič-Slavec, Zvonka
Naslov     Zdravnik Friderik Pregl, Nobelov nagrajenec slovenskega rodu: za 130-letnico rojstva
Prevedeni naslov     Physician Friderik Pregl, Nobelist of Slovenian descent: for 130-years birth anniversary
Tip     članek
Vir     Zdrav Vestn
Vol. in št.     Letnik 70, št. 7-8
Leto izdaje     2001
Obseg     str. 399-404
Jezik     slo
Abstrakt     With his Nobel Prize for chemistry in 1923, Friderik (Fritz) Pregl (1869-1930), a physician and a university professor medical chemistry became a famous person both among Slovenians and worlds most eminent scientists. He did not win the Nobel Prize only for his work on the field of microanalysis of organic substances because he would have invented something very new but because he made a significant contribution to the improvement of the methodology in the quantitative organic microanalysis of that time. In his scientific work he focused on reducing the amount of substance designed for the analysis and on the improvement of the analytical scales. He improved the scales accuracy to a thousandth of a gram, decreased the amount of testing substance and reduced working time and the energy spared for the work considerably. Consequently, the study of substance was possible aslo in cases where only 3-5mg of the substance or even less were available. The same amount of substance, which had been sufficient only for one analyse, was now enough to carry out more than 50 analyses. Therefore, his improvements made the work of physiological and pathological chemists more exact and quicker. Scientific success and many publications made Pregls name; he became an honorary doctor of the wellknown university in Goettingen, a member of the academy of sciences and arts in Vienna and an honorary citizen of Graz.
Izvleček     Friderik (Fritz) Pregl (1869-1930), dr. splošne medicine in univerzitetni profesor za medicinsko kemijo, se je leta 1923 z Nobelovo nagrado za kemijo zapisal med nesmrtne Slovence in znanstvenike na svetovni ravni. Nobelove nagrade za delo na področju mikroanalize organskih substanc ni dobil zato, ker bi bil izumil nekaj povsem novega, pač pa zato, ker je izboljšal dotedanjo Liebigovo metodologijo kvantitativne organske mikroanalize. S svojo znanstveno dejavnostjo je skušal doseči, da bi za analizo lahko zadostovala manjša količina snovi, in hotel je izboljšati obstoječo analitsko tehtnico. Natančnost tehtnice je prignal do milijoninke grama, zmanjšal težo preizkusne tvarine, občutno skrajšal čas postopka, zmanjšal količino vloženega dela in znižal stroške. S tem je omogočil proučevanje z malo snovi, tudi če je je bilo na voljo le 3-5 mg ali celo manj. Količina snovi, ki se je bila predtem porabila le za eno raziskavo, je poslej zadostovala za več kot 50 analiz. Tako so njegove izboljšave omogočile organskim kemikom, fiziologom in drugim natančnejše in hitrejše delo. Mnogi znanstveni uspehi in objave so mu prinesli velik sloves; postal je častni doktor znamenite univerze v Goettingenu, član Akademije znanosti in umetnosti na Dunaju ter častni občan mesta Gradec.
Deskriptorji     NOBEL PRIZE
PHYSICIANS
CHEMISTRY, CLINICAL
BIOGRAPHY