Avtor/Urednik | Seljak, Gabrijel; Dreo, Tanja; Ravnikar, Maja | |
Naslov | Breskova bakterijska pegavost (Xanthomonas arboricola pv. pruni) v nasadih breskev in sliv v Sloveniji | |
Prevedeni naslov | Bacterial spot of peaches (Xanthomonas arboricola pv. pruni) in peach and plum orchards in Slovenia | |
Tip | članek | |
Vir | Sodob Kmet | |
Vol. in št. | Letnik 35, št. 10 | |
Leto izdaje | 2002 | |
Obseg | str. 424-7 | |
Jezik | slo | |
Abstrakt | Bacteriol spot of peaches, coused by Xanthomonos arboricola pv. pruni (Smith) Vauterin et al. is listed on ILA.11 Slovene quarantine list. It was tronsferred to this list in 1996 after symptoms oppeared on plums of Chinese Japanese origin in 1992 in surroundings of Miren in Vipavo Valley. After 1996 the disease broke out in peach orchords in the vicinity of Bilje, Bukovica and Prvačino. Currendy it is present in Vipava Volley and southern ports of Brdo. Development of symptoms is dependent on the cultivar, weather, ogricultural and plonl health measures. In 1999, the identity of the causative agent wos confirmed using laboratory melhods. The paper describes bacterial spot symproms, epidemiology, current spread in Slovenia and diagnostic methods. The possibilities of disease control with phytosonitary measures and treatments with copper fungicides in the period of leaf drop ond during winter period ore discussed. | |
Izvleček | Breskova bakterijska pegavost /povzročitelj Xanthomonas arboricola pv. pruni /Smith/ Vauterin in sod.) je v Sloveniji na seznamu II. A. II karantenskih škodljivih organizmov. Na ta seznam je bila uvrščena l. 1996 po pojavu bolezenskih znamenj te bolezni v letu 1992 na slivah kitajsko-japonskega izvora in sicer v okolici Mirna v Spodnji Vipavski dolini. Po letu 1996 se je bolezen bolj množično pojavila v nekaterih breskovih nasadih v okolici Bilj, Bukovice in Prvačine. Zaenkrat je bolezen točkasro razširjena v Vipavski dolini in v južnem delu Brd. Posledice 6olezni so odvisne predvsem od občutljivosti vrst in sorte koščičarjev, vremena, agrotehničnih in varstvenih ukrepov. Leta 1999 je bil povzročitelj prvič tudi laboratorijsko potrjen. V prispevku so opisana znamenja bolezni, epidemiologija, razširjenost v Sloveniji in diagnostične metode. Navedene so tudi možnosti omejevanja bolezni s fitosanitarnimi ukrepi in uporabo bakrovih fungicidov v fazi odpadanja listov in med zimskim mirovanjem. | |
Deskriptorji | FRUIT PLANT DISEASES XANTHOMONAS FLUORESCENT ANTIBODY TECHNIQUE, DIRECT |