Avtor/Urednik		Jesenšek-Papež, Breda; Turk, Zmago
Naslov		Klinična ocena elektrodiagnostično potrjenega sindroma karpalnega kanala
Prevedeni naslov		Clinical evaluation of electrodiagnostically verified carpal tunnel syndrome
Tip		članek
Vir		Zdrav Vestn
Vol. in št.		Letnik 73, št. 4
Leto izdaje		2004
Obseg		str. 255-9
Jezik		slo
Abstrakt		Background. The aim of the research was a clinical evaluation of a group of people with confirmed carpal tunnel syndrome and setting of useful instructions, for daily use. Methods. Prospective study includes 70 potential patients suffering from carpal tunnel syndrome. By using electrodiagnostics, the diagnosis could be confirmed with only 30 patients that were checked up. These were clinically evaluated on the following criteria: anamnesis, Katz-hand diagram, symptoms and signs. Results. The study, found a higherpercentage of carpal tunnel syndrome in women. The difference between women and men in this respect is statistically significant (p < 0.05). In most cases, both hand are af flicted or, in the case of just one hand, usually the dominant one (20 patients (66.6%)). At an average, the problems lasted, for 1184 days. The average age was 51.13 years. 22 people (73.3%) had coincident problems with the neck and shoulder. Typical symptoms were tingling, pain and awakening. In 66% (33 hands) disturbed sensory functions were registered: hypo sensibility 52%, hyper sensibility 14%. The first place of the provocative diagnostically tests takes Phalen (72% - 36 arms) followed by Tinel (70% - 35 arms), reverse Phalen 54% and tethered median nerve stress test 46%. The Katz diagram is not of a mentionable diagnostic value according to our experience. Conclusions. The typical carpal tunnel syndrome can he clinically identified by a precise test performance, observation and with help of anamnesis. For the confirmation of the diagnosis and planning of the treatment the electrodiagnostic test is used
Izvleček		Izhodišča. Namen dela je bil klinično oceniti skupino ljudi z elektrodiagnostično potrjenim sindromom karpalnega kanala in oblikovati uporabne napotke za vsakodnevno prakso. Metode. Prospektivna študija, v katero je bilo vključenih 70 bolnikov z napotno diagnozo sindrom karpalnega kanala. Z elektrodiagnostiko smo diagnozo potrdili le pri 30 preiskovancih, ki smo jih klinično ocenjevali po naslednjih merilih: anamneza, Katzov diagram roke, simptomi (mravljinčenje, odrevenelost, nočno zbujanje, bolečina, okornost in stresanje roke) in znaki. Od znakov smo testirali: moč mišice APB, atrofijo tenarja, občutljivost z glasbenimi vilicami, frekvence 256 Hz, Phalenov znak, obrnjen Phalenov znak, Tinelov znak in znak na nateg. Rezultati. Sindrom karpalnega kanala prevladu je pri ženskah. Razlika v naši raziskavi je statistično značilna (P > 0,05). Najpogosteje sta prizadeti obe roki, če je le ena, je običajno dominantna (66,6% preiskovancev je imelo težave v obeh rokah). Povprečno so težave trajale 3 leta in tri mesece. Povprečna starost ob nastopu težav je bila 51,1 leta. Sočasne težave z vratom in rameni je imelo 73,3% ljudi. Največkrat so naši preiskovanci tožili zaradi mravljinčenja v rokah, na drugem in tretjem mestu pa so bile bolečine in nočno zbujanje. Motnje senzibilitete smo registrirali v 66%: hiposenzibiliteta 52%, hipersenzibiliteta 14%. Od pozitivnih provokativnih diagnostičnih testov je bil na prvem mestu Phalenov znak (72%), sledi Tinelov znak (70%), obrnjen Phalenov znak (54%) in znak na nateg (46%). Katzov diagram roke, po naših izkušnjah, nima večje diagnostične vrednosti. Zaključki. Klinično lahko z natančnim izvajanjem testov, opazovanjem in ob pomoči anamneze prepoznamo tipičen sindrom karpalnega kanala, za potrditev diagnoze in načrtovanje zdravljenja uporabimo nevrofiziološko diagnostiko.
Deskriptorji		CARPAL TUNNEL SYNDROME MEDIAN NERVE ELECTRODIAGNOSIS ACTION POTENTIALS NEURAL CONDUCTION SENSATION DISORDERS PROSPECTIVE STUDIES