Avtor/Urednik		Mikek, Martin; Hussein, Mohsen
Naslov		Diagnostična artroskopija rame: pojavnost fizioloških variacij sklepnih struktur
Prevedeni naslov		Diagnostic shoulder arthroscopy: incidence of physiologic varaints of joint structures
Tip		članek
Vir		Zdrav Vestn
Vol. in št.		Letnik 74, št. 4
Leto izdaje		2005
Obseg		str. 227-31
Jezik		slo
Abstrakt		Background. Shoulder arthroscopy first described by Burman already in 1930, has evolved only in last 15 years to become a common accepted diagnostic and therapeutic procedure in treatment of different shoulder conditions. Parallely to the advances in arthroscopic operative techniques also our knowledge about arthroscopic shoulder anatomy expanded and many physiologic variants in anatomical structures have been identified in glenohumeral joint. It is very important to be familiar with those when performing shoulder arthroscopy, since in some cases they can easily be mistaken for pathologic lesions which can lead to unnecessary and potentially harmful operative procedures. Methods. We prospectively evaluated arthroscopic shoulder anatomy in 54 consecutive shoulder arthroscopies performed for different shoulder conditions in our practice. In all patients diagnostic arthroscopy was performed following the SCOI protocol described by Snyder. With regard to the anatomy variants described in literature and its importance in shoulder arthroscopy, special attention was focused on three regions of glenohumeral joint: long head of biceps tendon with its anchor and adjacent superior labrum, anterior joint capsule with glenohumeral ligaments and subscapularis tendon and on anterior labrum. The incidence of the observed anatomical variants was calculated. The most common combinations of anatomy variants were described and schematically presented. Results. The most significant anatomical variant observed in the region of long head of biceps tendon, biceps anchor and superior labrum was sublabral sulcus that was observed in 17% of shoulders. (Abstract truncated at 2000 characters)
Izvleček		Izhodišča. Artroskopijo rame je prvi opisal Burman že leta 1930, vendar se je šele v zadnjih 15 letih uveljavila kot pomembna diagnostična in terapevtska metoda. Vzporedno z razvojem artroskopskih operativnih tehnik se je tudi poglabljalo naše poznavanje artroskopske anatomije glenohumeralnega sklepa. Odkritih in opisanih je bilo več fizioloških variacij anatomskih struktur. Poznavanje slednjih je pomembno pri odločanju za operativni poseg, saj so v nekaterih primerih lahko fiziološke variante anatomskih struktur podobne bolezenskim spremembam v glenohumeralnem sklepu. Napačna ocena zato lahko vodi v nepotreben in tudi možno škodljiv poseg v glenohumeralnem sklepu. Metode. V prospektivni študiji smo ocenjevali artroskopsko anatomijo glenohumeralnega sklepa pri 54 zaporednih preiskovancih, pri katerih je bila opravljena artroskopija rame zaradi različnih vzrokov. Pri vseh preiskovancih smo opravili diagnostično artroskopijo po protokolu SCOI, ki ga je opisal Snyder. Glede na pogostost pojavnosti variacij anatomskih struktur, opisano v literaturi, ter njihovega relativnega pomena smo se pri ocenjevanju osredotočili na tri predele glenohumeralnega sklepa: tetivo dolge glave dvoglave mišice s pripadajočim narastiščem in zgornjim labrumom, na sprednjo sklepno ovojnico zglenohumeralnimi ligamenti in tetivo subskapularisa ter na sprednji glenoidni labrum. Pogostost posameznih fizioloških variacij smo izrazili v odstotkih. Rezultati. Najpomembnejša variacija v predelu tetive dolge glave dvoglave mišice spripadajočim narastiščem in zgornjim labrumom je bil sublabralni žleb, ki je bil izražen v 17% ramenskih sklepov. V predelu sprednje sklepne ovojnice z glenohumeralnimi ligamenti in tetivo subskapularisa smo opažali največjo variabilnost anatomskih struktur, še zlasti medialnega in inferiornega glenohumeralnega ligamenta, ki sta bila v nekaterih primerih tudi odsotna. (Izvleček skrajšan pri 2000 znakih).
Deskriptorji		SHOULDER JOINT ARTHROSCOPY PROSPECTIVE STUDIES