Avtor/Urednik		Fras, Zlatko; Jug, Borut
Naslov		Kakovost zgodnje sekundarnopreventivne oskrbe bolnikov po srčnem infarktu v nekaterih slovenskih bolnišnicah
Prevedeni naslov		Quality of early secondary prevention care after acute myocardial infarction in some of the Slovene hospitals
Tip		članek
Vir		Slov Kardiol
Vol. in št.		Letnik 2, št. 1
Leto izdaje		2005
Obseg		str. 14-8
Jezik		slo
Abstrakt		Background. Slovenian guidelines for the secondary prevention and rehabilitation after a myocardial infarction propose indirect quality indicators for auditing practical applicability of individual reccomendations. Based on the proposed indicators, we assessed adherence to guidelines in selected Slovenian hospitals. Methods. We assessed discharge summaries of 250 consecutive patients, who had been hospitalized because of a myocardial infarction after January the 1st 2004 in five selected Slovenian hospitals (Celje, Novo mesto, Slovenj Gradec, Izola in Klinični oddelek za žilne bolezni Kliničnega centra v Ljubljani). Results. We assessed discharge summaries of 250 patients (59.9% non-STEMI; age 71.3+/-12.6 yrs, 37.9% women). Between hospitals, we observed no significant differences in drug therapy (on average, 94% patients received antiplatlet therapy, 77.2% a beta blocker and 82.2% an ACE inhibitor). However, significant inter-hospital variability (p<0.05) was observed in risk assessment (lipid measurement, echocardiographic assessment, and exercise testing), statin therapy, smoking status assessment, and followup. Conclusion. Selected hospitals differ mainly in nonpharmacological interventions (risk assessment, rehabilitation and follow-up), while no significant difference can be observed in drug treatment.
Izvleček		Izhodišča. Slovenske smernice za rehabilitacijo in sekundarno preventivo po srčnem infarktu ponujajo posredne kazalnike, s katerimi lahko spremljamo udejanjanje priporočil v vsakdanji praksi. Preveriti smo želeli, kako se v skladu s smernicami, glede na kazalnike oskrbe v izbranih slovenskih bolnišnicah izvaja sekundarna preventiva. Metode. Pregledali smo odpustno dokumentacijo 250 zaporednih bolnikov, ki so bili od 1.1.2004 zaradi srčnega infarkta zdravljeni v 5 izbranih slovenskih bolnišnicah (Celje, Novo mesto, Slovenj Gradec, Izola in Klinični oddelek za žilne bolezni Kliničnega centra v Ljubljani). Rezultati. Pregledali smo oskrbo 250 bolnikov po srčnem infarktu (59,9 % NSTEMI; stari 71,3 +/- 12,6 let, 37,9% žensk). Med bolnišnicami ni bilo pomembnih razlik v zdravljenju z zdravili (v povprečju je 94% bolnikov prejelo antiagregacijsko zaščito, 77,2% zaviralec beta in 82,2% zaviralec konvertaze), smo pa zabeležili statistično pomembne razlike (p<0,05) v deležu bolnikov, pri katerih so ustrezno ocenili ogroženost (določili krvne maščobe, opravili ultrazvočno preiskavo srca, obremenitveno testiranje), uvedli zdravljenje s statini, zabeležili anamnezo (ne)kajenja in predvideli ambulantno spremljanje po odpustu. Zaključek. Izbrane bolnišnice se razlikujejo predvsem v ocenjevanju ogroženosti bolnikov ter načrtovanju nadaljnje rehabilitacije in spremljanja, medtem ko so z vidika farmakoloških ukrepov razlike nepomembne.
Deskriptorji		MYOCARDIAL INFARCTION HOSPITALIZATION CHOLESTEROL ECHOCARDIOGRAPHY EXERCISE TEST PLATELET AGGREGATION INHIBITORS ADRENERGIC BETA-ANTAGONISTS ANGIOTENSIN-CONVERTING ENZYME INHIBITORS