Avtor/Urednik | Židanik, Miloš | |
Naslov | Analiza dispanzerske obravnave škodljivega uživanja lakoholnih pijač in odvisnosti od alkohola | |
Prevedeni naslov | The management of harmful drinking and acohol dependence in ambulatory care | |
Tip | članek | |
Vir | Odvisnosti | |
Vol. in št. | Letnik 5, št. 3-4 | |
Leto izdaje | 2004 | |
Obseg | str. 43-5 | |
Jezik | slo | |
Abstrakt | Background. The aim of this article is the analysis of patients with alcohol-related disorders that were send in ambulatory care unit to verify the characteristics of the population and their treatment choice. Methods. The data from all patients with alcohol-related problems were analysed and followed up from 12 - 30 months. For the diagnostics ICD-10 and DSM-IV criteria were used. The level of cognitive functioning was established clinically. Results. There were 189 patients with alcohol-related problems, 7,5% of all patients that made an appointment in psychiatric ambulatory care. Among them were 154 male (81,5%) and 35 women (18,5%). The mean age of man was 44,6 ± 10,5 years and women 47,5 ± 11,5 years. The difference was significant (p<0,01). Patients from the sample had significant lower education level compared with the general population (p <0,003). 58,2 % of patients had dual or multiple diagnosis. Most common were depression (26,5%) and personality disorders (29,1%) The sub sample of women was at higher risk: women came later to the psychiatrist and had a higher proportion of depression (37,1% against 24% at man, p=0,0000). The most common motive for the medical visit was the necessity of evaluation of invalidity (20,6%). At 25,1% of the patients a lower cognitive level functioning was established. 10% came to the appointment under the influence of alcohol. The majority came in the practice only once or twice: 63,5% of patients from the sample. The drop-out between the 2.nd and 6.th month was 40,6% and from the 7.th to 12.th month 26,8%. After the first year only 15,9% were still in the treatment. Only 7,9% of the sample took part in a group therapy, which is the first choice treatment for alcoholics. (Abstract truncated at 2000 characters) | |
Izvleček | Izhodišča. Namen prispevka je analiza bolnikov, ki so usmerjeni v ambulantno obravnavo škodljivega uživanja in odvisnosti od alkohola in s tem določiti značilnosti te populacije tern jihovo odločanje za intenzivnejšo obravnavo. Metode. V raziskavo so bili zajeti vsi bolniki (n=189), ki so se zaradi težav, povezanih zaradi uživanja alkoholnih pijač, oglasili v našem Dispanzerju v obdobju dveh let. Rezultati. Bolniki v vzorcu so statistično značilno, dosegli nižjo izobrazbo kot Ijudje iz splošne populacije, med njimi je visok delež Ijudi z osebnostno motnjo (29,1 %). Najpogostejši vzrok prihoda je bila potreba po mnenju za Invalidsko komisijo (20,6%). 25,1 % jih je po grobi klinični oceni funkcioniralo na nižjem kognitivnem nivoju. Podskupina žensk je predstavljala skupino s še posebej izrazitim tveganjem: ženske so prihajale v psihiatrično obravnavo v značilno starejšem življenjskem obdobju kot moški in delež depresije je bil pri njih višji (37,1 % proti 24% pri moških). Samo enkrat in na največ enem kontrolnem pregledu se je oglasila večina: 63,5% bolniko v vzorcu. Med drugim in šestim mesecem je bil osip nadaljnih 40,6% preostale populacije in sedmim in dvanajstim letom 26,8%.Tako je bilo po prvem letu v obravnavi le še 15,9% prvotnega vzorca. 7,9% prvotnega vzorca se je odločila za skupinsko obravnavo odvisnosti, ki velja za terapijo prvega izbora. Zaključki. Glede na veliko rizičnost omenjene populacije z visoko smrtnostjo in komorbidnostjo, je potrebno povečati sodelovanje z zdravniki splošne medicine za uspešnejše zajemanje in usmerjanje Ijudi s težavami zaradi uživanja alkoholnih pijač v nadaljnjo obravnavo škodljivega uživanja ali odvisnosti od alkohola. | |
Deskriptorji | ALCOHOLISM AMBULATORY CARE COMORBIDITY MENTAL DISORDERS SOCIOECONOMIC FACTORS |