Avtor/Urednik     Brecelj, Aleš; Gabrijelčič, Tone; Kovačič, Nace; Kališnik, Jurij Matija; Zupan, Anja
Naslov     40 let elektrostimulacije srca v Ljubljani: 1965-2005
Prevedeni naslov     40 years of electrostimulation of the heart in Slovenia 1965-2005
Tip     članek
Vir     Zdrav Vestn
Vol. in št.     Letnik 74, št. Suppl 1
Leto izdaje     2005
Obseg     str. I-11-9
Jezik     slo
Abstrakt     Background. Permanent cardiac pacing has since the very rudimentary beginnings in 1950. evolved into an autonomous field. Miniaturization of pacemakers and electrodes paved the way toward the application of less invasive implantation techniques, implementation of computer technology, broadened the list of indications for implantation, increased reliability and longevity and finally, enabled followup and reprogramming of pacemakers to better tailor pacing to the patients needs. Evidently, the electrostimulation of the heart resulted in nearly physiologic functioning of the heart greatly improving the quality of life. The aim of the followingreview is to present the development of electrostimulation of the heart in Ljubljana from the very beginnings in 1965 till today. We present the current state-of-the-art indications for pacemaker and cardioverter-defibrillator implantations, that have widely broadened over years, the types of pacemakers, their clasification and internationally recognized coding as well as some possible complications after implantation. Methods and results. The first permanent pacemaker implantation in Slovenia was performed by cardiac surgeon M. Košak, cardiologist A. Jagodic and colleagues on April 16th 1965 in Ljubljana. The recipient suffered from complete atrioventricular block that clinically presented with numerous syncopes. Retrospective analysis included all the patients with re/implanted pacemaker or cardioverter-defibrillator and accompanying electrodes. Patients characteristics, indications and types of the devices implanted were compared in the two representative periods:early period from 1965-74 and recent data collected from 2001 till 2005. (Abstract truncated at 2000 characters)
Izvleček     Izhodišča. Trajna elektrostimulacija srca je doživela od rudimentarnih začetkov v petdesetih letih dvajsetega stoletja velik napredek. Razvoj se kaže pri tehniki vstavitve, ki je sledila miniaturizaciji srčnih spodbujevalnikov in elektrod, uporabi računalniške tehnologije, ki je razširila indikacije vstavitve, povečala zanesljivost, podaljšala življensko dobo baterij in pri možnosti spreminjanja različnih nastavitev, prilagojenih posameznemu bolniku, njegovi bolezni ali motnji ritma. Z vsemi temi pridobitvami se je celotno zdravljenje srčnih aritmij zelo približalo fiziološko normalnemu delovanju srca, kar je pomembno prispevalo k izboljšanju kvalitete življenja bolnikov. Namen našega preglednega članka je prikaz in razvoj elektrostimulacije srca v Ljubljani od leta 1965 do danes. Prikazane so indikacije za vstavitev srčnih spodbujevalnikov in vsadnih defibrilatorjev, ki so z leti močno razširile, vrste srčnih spodbujevalnikov, njihova razvrstitev in mednarodna kodifikacija, ter možni zapleti. Metode in rezultati. Šestnajstega aprila 1965 sta kardiokirurg M. Košak in kardiolog A. Jagodic skupaj s sodelavci vstavila prvi srčni spodbujevalnik bolnici s popolnim preddvornoprekatnim blokom in posledičnim srčnim sinkopami. V analizo smo vključili vse bolnike, ki smo jum vstavili ali zamenjali srčni spodbujevalnik ali vsadni kardioverter-defibrilator in pripadajoče elektrode. Zbrali smo podatke o starosti, spolu, indikacijah in vrsti vsadnih aparatov ter jih obdelali v dveh primerjalnih obdobjih: vstavljeni srčni spodbujevalniki v zgodnjem obdobju od 1965 do 1974 in v zadnjem obdobju 2001 do 2005. V Sloveniji vstavimo letno približno 450 srčnih spodbujevalnikov in 50 kardioverter-defibrilatorjev na milijon prebivalcev v Kliničnem centru v Ljubljani in Splošni bolnišnici v Mariboru. (Izvleček zmanjšan na 2000 znakov)
Deskriptorji     CARDIAC PACING, ARTIFICIAL
DEFIBRILLATORS, IMPLANTABLE
HEART BLOCK
SICK SINUS SYNDROME
ARRHYTHMIA
AGE FACTORS