Avtor/Urednik		Štor, Zdravko
Naslov		Prehranjevanje po sondi
Prevedeni naslov		Tube feeding
Tip		članek
Vir		Gastroenterolog
Vol. in št.		Letnik 10, št. 22
Leto izdaje		2006
Obseg		str. 15-23
Jezik		slo
Abstrakt		Background: Tube feeding should be considered when the patient cannot or will not eat due to an operative procedure and the patient has functional gut. The feeding tube is placed at the time of the initial operation and enteral feeding is initiated early. In high-risk surgical patient studies show reduced septic morbidity rate when enteral feeding is initiated early. Patients and methods: In the period from January 1, 1993, to December 31, 2002, 379 patients with carcinoma of the stomach underwent potentially curative total gastrectomy. A jejunostomy tube was placed in 123 (32.5%) cases (group one). Additionally, between January l, 1995, and December 31. 2000, 128 patients underwent pancreatectomy. A jejunostomy tube was placed in 34 (26.6%) cases (group 2). Results: In the first group of 123 patients wit jejunostomy tube after total gastrectomy, 55 (44.7%) had a sense of bloating and diarrhoea; in 20 (16.3%) of them we stopped the feeding, while in 35 (28.5%) we decreased the delivery rate; in four (3.3%) patients there was tube clogging, and in 3 (2.4%) jejunostomy dislodging was complicated. One (0,8%) had to be reoperated due to peritonitis after jejunostomy tube removal. In the second group (34 patients) 2 (5.9%) patients had to be reoperated for leakage and peritonitis. Conclusions: Complications with feeding tubes are rare. The rate of tube obstruction is related to tube diameter, quality of nursing care, tube type, and duration of tube placement. Major, life-threatening complications (leakage, peritonitis, ileus) are rare.
Izvleček		Izhodišča. Za hranjenje po prehranjevalni sondi skozi stomo je treba poskrbeti pri bolnikih, ki ne morejo jesti zaradi okvare višje v prebavni cevi ali pa ne bodo mogli jesti zaradi kirurškega posega v njej, vendar imajo funkcionalen distalni gastrointestinalni trakt. Prehranjevalno stomo mu lahko napravimo ob večji operaciji, tako da ga lahko skoznjo začnemo hraniti takoj po posegu. Ta metoda prehranjevanja je učinkovita in lahko pomaga pri ogroženih bolnikih preprečiti razne septične zaplete. Pacienti in metode: Od 1. 1. 1993 do 31. 12. 2002 smo na Kliničnem oddelku za abdominalno kirurgijo Kliničnega centra v Ljubljani pri 379 bolnikih z rakom želodca napravili totalno gastrektomijo; pri 123 (32,5%) smo po njej napravili prehranjevalno jejunostomijo (prva skupina). Od 1. 1. 1995 do 31. 12. 2000 smo pri 128 napravili duodenopankreatektomijo z ohranitvijo pilorusa ali brez nje. Pri 34 (26.6%) od njih smo po resekciji napravili prehranjevalno jejunostomijo (druga skupina). Rezultati: V skupini 123 bolnikov jih je 55 (44,7%) imelo težave zaradi napenjanja in drisk, pri 20 (16,3%) smo hranjenje skozi jejunostomo ustavili, pri 35 (28,5%) pa smo zmanjšali hitrost hranjenja. Pri 4 (3,3%) bolnikih se je sonda zamašila, pri 3 (2,4%) smo imeli težave z odstranitvijo sonde po zaključku takega prehranjevenja; enega (0,8%) bolnika smo operirali zaradi peritonitisa, nastalega zaradi zatekanja črevesne vsebine po odstranitvi sonde. V drugi skupini (34 bolnikov) je dvema (5.9%) hrana začela zatekati v trebušno votlino; nastal je peritonitis. Oba bolnika smo zaradi tega ponovno operirali. Zaključek: Zapleti po vstavitvi prehranjevalne sonde skozi stomo so redki. Zaradi majhne svetline se sonde včasih zamašijo. Hujši, življenje ognožajoče zapleti, kot sta zatekanje hrane v trebušno votlino in peritonitis, so na srečo zelo redka. Resen zaplet je volvulus tankega črevesa in posledični ileus: bolnilka lahko ogrozi gangrena tankega črevesa in celo smrt.
Deskriptorji		ENTERAL NUTRITION INTUBATION, GASTROINTESTINAL GASTROSTOMY JEJUNOSTOMY