Avtor/Urednik		Ražem, A; Žvan, B; Grošelj, D
Naslov		Parodontalna in karotidna bolezen
Prevedeni naslov		Periodontal disease and carotid disease
Tip		članek
Vir		Zobozdrav Vestn
Vol. in št.		Letnik 61, št. 2-3
Leto izdaje		2006
Obseg		str. 63-72
Jezik		slo
Abstrakt		Background: Infection is a risk factor for atherosclerosis. Periodontal disease, owing to its high prevalence, may represent a significant fraction of infection-related risk for the development of atherosclerosis and its complications, such as myocardial infarction and ischaemic stroke. Patients and methods: Clinical periodontal data were collected from 30 patients undergoing ultrasound examination of carotid arteries at the Department of Neurology, University Medical Centre Ljubljana. Pearson's coefficient of correlation was calculated for several pairs of periodontal and carotid artery parameters. Results: Intimamedia thickness in the carotid bulb was significantly greater in patients with lipid and calcified atherosclerotic plaques, compared with the control group. In the common carotid artery, intima-media thickness was significantly greater only in patients with calcified atherosclerotic plaques, compared with the control group. Periodontal pocket depth was significantly correlated with intima-media thickness at the carotid bifurcation and in the common carotid artery as well as with type of atherosclerotic plaque. Conclusions: Our preliminary results suggest that periodontitis may play a role in atheroma formation. Further studies are necessary to elucidate mechanisms linking periodontal infection with atherogenesis.
Izvleček		Izhodišče: Okužbe so eden od mogočih dejavnikov tveganja za aterosklerozo. Parodontalna bolezen lahko zaradi svoje prevalence predstavlja pomemben delež z okužbo povezanega tveganja za aterosklerozo in njene zaplete, kot sta ishemična možganska kap in miokardni infarkt. Pacienti in metoda: Registrirali smo klinične parodontalne parametre pri 30 pacientih, napotenih s Kliničnega oddelka za nevrologijo Kliničnega centra v Ljubljani, z opravljeno ultrazvočno preiskavo vratnih arterij. Izračunali smo koeficient korelacije po Pearsonu med parodontalnimi parametri in parametri ultrazvočnega izvida. Izsledki: Debelina intime in medije v razcepiščih je bila statistično značilno večja tako pri preiskovancih z lipidnimi kot s kalciniranimi aterosklerotičnimi lehami v primerjavi s kontrolno skupino. V skupni karotidni arteriji je bila debelina intime in medije statistično značilno večja le pri pacientih s kalciniranimi lehami v primerjavi s kontrolno skupino. Ugotovili smo statistično značilno povezanost med debelino intime in medije v karotidnih razcepiščih in skupnih karotidnih arterijah ter globino sondiranja na eni in pomembno razliko med tipom aterosklerotičnih leh in globino sondiranja na drugi strani. Zaključek: Preliminarni rezultati raziskave so lahko dokaz, da ima parodontitis vlogo v etiopatogenezi ateroma v karotidnih arterijah. Priporočljive so nadaljnje raziskave, usmerjene v mehanizme povezave med parodontalno okužbo in aterogenezo.
Deskriptorji		CAROTID ARTERY DISEASES PERIODONTAL DISEASES TUNICA INTIMA TUNICA MEDIA ATHEROSCLEROSIS