Avtor/Urednik		Reberšek Gorišek, Jelka; Saletinger, Rajko
Naslov		Antibiotična zaščita pri kirurških posegih
Prevedeni naslov		Antimicrobial prophylaxis in surgery
Tip		članek
Vir		In: Strle F, Čižman M, Beović B. Okužbe, ki potrebujejo kirurško zdravljenje, novosti. Zbornik predavanj Infektološki simpozij 2007; 2007 mar; Ljubljana. Ljubljana: Sekcija za kemoterapijo SZD,
Leto izdaje		2007
Obseg		str. 211-20
Jezik		slo
Abstrakt		Surgical site infections present one of the major health problems. Many factors contribute to surgical site infections development and many measures are needed to reduce their apperance. One of the most effective measures for reducing wound infections is antimicrobial prophylaxis. With antimicrobial prophylaxis the surgical site infections rate has dramatically declined and many surgcal associations have developed different recommendations regarding antimicrobial prophylaxis. Prophylactic antimicrobials are not indicated for all surgical procedures but only for procedures with high rate of infection and for procedures in which postoperative infections may have severe consequences. The agent chosen should have activity against the most common surgical site infections pathogens, minimal toxicity, as narrow spectrum as possible, minimal development of resistance and low costs. The optimal duration of antimicrobial prophylaxis is not known, but for majority of procedures is preferably single dose of antimicrobial agent. In rare instances the postoperative antimicrobial administration is needed, but not longer than for 24 hours. Longer duration of antimicrobial prophylaxis does not provide better efficacy, increases resistance of microorganisms and raises the costs. Too late or to early prescription of antimicrobial prophylaxis raises the rate of surgical site infections. The optimal timing is needed for optimal eficacy of antimicrobial prophylaxis. The national guideline development for antimicrobial prophylaxis in surgery is needed with focus of local microbial resistance data and with good cooperation of surgeons, infectious disease doctors and microbiologists. The eficacy of antimicrobial prophylaxis recommendations should be regularly monitored with computerized protocols at national level.
Izvleček		Okužbe v kirurgiji so pomemeben zdravstveni problem. Njihov nastanek pogojujejo številni dejavniki in potrebna je vrsta ukrepov za njihovo zmanjševanje. Med najpomembnejše ukrepe uvrščamo antibiotično zaščito. Z uvedbo le-te se je bistveno zmanjšalo število kirurških okužb, zato so jo različna kirurška združenja sprejela kot priporočilo. Antibiotična zaščita ni potrebna pri vseh kirurških posegih, ampak le pri posegih z velikim tveganjem za nastanek okužbe. Učinkovitost temelji na izbiri antibiotika in mora biti maksimalna za najpogostejše povzročitelje kirurških okužb, minimalno toksična, z ozkim spektrom delovanja in z minimalnim razvojem odpornosti ter nizko ceno. Optimalni čas trajanja antibiotične zaščite še ni natančno dorečen, vendar se za večino posegov priporoča en odmerek. Praviloma naj se antibiotična zaščita konča po 24 urah. Daljši čas trajanja ne zagotavlja večje učinkovitosti, povzroča rast odpornih bakterij in večje stroške zdravljenja. Prezgodaj in prepozno dana antibiotična zaščita pred posegom ne zagotavlja zmanjšanja nevarnosti za nastanek kirurških okužb. Za antibiotično zaščito pri kirurških posegih priporočajo pripravo nacionalnih priporočil, ki jih je potrebno dopolnjevati na lokalni ravni s podatki lokalne odpornosti bakterij in z dobrim sodelovanjem kirurgov, infektologov in mikrobiologov. Učinkovitost izvajanja priporočil bi bilo koristno spremljati na nacionalni ravni s pomočjo računalniško podprte uvedbe protokolov.
Deskriptorji		SURGICAL WOUND INFECTION ANTIBIOTIC PROPHYLAXIS PREOPERATIVE CARE PRACTICE GUIDELINES