Avtor/Urednik     Šavli, Metka; Jamar, Breda
Naslov     Adenocarcinoma of the small bowel
Prevedeni naslov     Adenokarcinom ozkega črevesa
Tip     članek
Vir     Radiol Oncol
Vol. in št.     Letnik 41, št. 2
Leto izdaje     2007
Obseg     str. 86-9
Jezik     eng
Abstrakt     Background. Adenocarcinoma of small bowel is generally a rather rare primary tumour of small bowel with a prevalence rate of 0.5-3.0/100.000 population, but the most frequent tumour of small intestine. It more often involves the duodenum and jejunum than the ileum. The aim of this paper is also to point out the value of small bowel follow through (SBFT) in the diagnosis of stenosing lesions. Case report. An 83-year old male patient suffered from abdominal pain, malaise, vomiting cachexia and diarrhoea for 3 months. The result of occult blood testing was negative. Haemoglobin level was normal. Proctoscopy, colonoscopy, upper gastrointestinal (GI) endoscopy, and ultrasonography (US) did not explain the patient's problems. Ileus of the small bowel was established with abdominal plain film. Small bowel follow through (SBFT) and computer tomography (CT) showed a stenosing tumour in the jejunum. Adenoearcinoma of the small bowel was established with histological examination after resection of the tumor. Conclusions. SBFT, with manual compression of all segments of the small bowel, can be a very accurate diagnostic investigation for evaluation of stenosing lesions in this part of the intestine.
Izvleček     Izhodišča. Adenokarcinom ozkega črevesa je redko maligno obolenje, s prevalenco 0.5-3.0/100.000. Pogosteje prizadene dvanajstnik in jejunum kot ileum. Prikaz primera. 83 letni moški je imel bolečine v trebuhu 3 mesece. Navajal je slabo počutje, bruhanje in driske, bil je kahektičen. Krvne preiskave so bile v mejah normalnih. Izvidi koloskopije, gastrokopije in uitrazvočnega pregleda so bili prav tako še v mejah normalnih. Pri dvakratnem pregledu v urgentnem bloku abdominalni kirurg ni odkril znakov za akutno kirirurško oboblenje. Pri obeh pregledih so bile na rentgenskem posnetku trebuha vidna razširjene vijuge ozkega črevesa, rentgenski znak ileusa. Ob tretjem pregledu v urgentnem bloku je intrenist napotil bolnika na rentgenski pregled ozkega črevesa, kjer je bila opažena stenozantna sprememba v jejunumu, po videzu maligna. Bolnik je opravil še računalniško tomografijo trebuha. Pri operaciji so resecirali 30cm jejunuma, histološko je bil dokazan adenokarcinom. Zaključek. Jejunoileografija je zanesljiva diagnostična metoda za prikaz stenozantnih sprememb ozkega črevesa, v večini primerov tudi za razlikovanje med benignimi in malignimi spremembami.
Deskriptorji     INTESTINAL OBSTRUCTION
JEJUNAL NEOPLASMS
ADENOCARCINOMA
AGED