Avtor/Urednik		Žebeljan, Ivan; Čuić, Vladimir
Naslov		Prirojene napake pri otrocih nosečnic s sladkorno boleznijo v Mariboru
Tip		članek
Vir		In: Novak-Antolič Ž, editor. Sladkorna bolezen - nosečnost in novorojenček, Gastroenterološke bolezni - nosečnost in novorojenček, Hematološke bolezni - nosečnost in novorojenček. 9. Novakovi dnevi z mednarodno udeležbo, 16. strokovni sestanek ZPM; 2008 maj 23'-24; Velenje. Ljubljana: Združenje za perinatalno medicino,
Leto izdaje		2008
Obseg		str. 38-45
Jezik		slo
Abstrakt		Pregnancies complicated by diabetes mellitus have a higher risk for maternal and fetal complications. Major congenital malformations remain important cause of higher perinatal mortality and morbidity. Most common congenital malformations associated with maternal diabetes involve the cardiovascular system, the central nervous system, the genitourinary tract, the musculosceletal system, and the gastrointestinal tract. Diabetic embryopathy is caused by poor glycaemic control during the time of organogenesis, but genetic susceptibility, maternal eating habits and maternal physical activity also play an important role in developing congenital malformations. Detailed ultrasound investigation in the first trimester with early fetal morphorogy and nuchal translucency measurement is advisable. Ultrasound examination for detailed fetal morphology, including screening for fetal anomalies associated with maternal diabetes and detailed assessment of fetal cardiac anatomy should be offered at 20 to 22 weeks of gestation.
Izvleček		Vse nosečnice s sladkorno boleznijo (SB) v nosečnosti imajo večje tveganje za nastanek zapletov v nosečnosti in pri otroku. Večje prirojene napake ostajajo pomemben vzrok višje perinatalne obolevnosti in umrljivosti otrok mater s SB v nosečnosti. Najpogostejše anomalije pri otrocih mater z prednosečnostno SB in nosečnostno SB (NSB) so anomalije srčno-žilnega sistema, centralnega živčnega sistema, skeletno-mišičnega sistema, urogenitalnega trakta in gastrointestinalnega trakta. Nastanek diabetične embriopatije je vzročno povezan s hiperglikemijo med organogenezo, vendar na nastanek prirojenih napak odločilno vplivajo tudi genetska dovzetnost organizma, prehranjevalne navade in telesna aktivnost nosečnice. Natančna ultrazvočna preiskava v prvem trimesečju z merjenjem nuhalne svetline in pregledom zgodnje fetalne morfologije je priporočljiva za vse nosečnice s SB. Med 20. in 22. tednom nosečnosti je potrebna natančna ultrazvočna preiskava fetalne morfologije, ki naj bo usmerjena v izključevanje anomalij značilnih za diabetično embriopatijo s poudarkom na anatomiji srca. Svetovanje pred nosečnostjo je pomemben del napora za zmanjšanje stopnje prirojenih napak in perinatalne umrljivosti in obolevnosti otrok mater s SB, zato moramo aktivno pristopiti k ženskam s SB in ženskam, ki imajo višje tveganje za nastanek NSB. Urejenost glikemije je bistvena za znižanje stopnje prirojenih napak pri materah s SB, zato moramo pri vsaki ženski s SB težiti k čim nižji vrednosti HbA1c, ki jo lahko dosežemo brez tveganja za hipoglikemijo. Pri svetovanju ne smemo pozabiti na motivacijo za spremembo življenjskega sloga v smislu zdravega načina življenja in redukcije telesne teže. Ženskam s SB v času zanositve in v nosečnosti svetujemo jemanje folne kisline v višjem odmerku 4 mg dnevno.
Deskriptorji		PREGNANCY DIABETES MELLITUS