Avtor/Urednik     Godec, Manca; Skalicky, Marjan; Skok, Pavel
Naslov     Akutni medikamentni hepatitis - predstavitev bolnice
Tip     članek
Vir     In: Hojs R, editor. Zbornik prispevkov 20. srečanje internistov in zdravnikov družinske medicine "Iz prakse za prakso" ; 2009 maj 8-9; Maribor. Maribor: Univerzitetni klinični center,
Leto izdaje     2009
Obseg     str. 51-6
Jezik     slo
Abstrakt     Introduction. Acute medicamentous hepatitis is a consequence of adverse reactions to many different drugs. The most frequent group of drugs responsible for hepatotoxicity were found to be anti-inflammatory agents (NSAIDs). The type of liver injury can be hepatocellular, cholestatic or mixed. Case report. The case of 47-year old patient, who was treated in our institution because of jaundice and abdominal pain, is presented. On behalf of laboratory tests we excluded acute infection with hepatotropic agents, viral hepatitis, autoimmune and metabolic liver disease. With diagnostic imaging we excluded extrahepatic obstruction. We assumed that the patient had acute medicamentous hepatitis because of taking NSAIDs for the past twenty years regularly every day. Because the patient got better after symptomatic treatment and the levels of aminotransferase declined, we did not decide for liver biopsy. Conclusions. NSAIDs can induce liver injury. When the drug is prescribed, liver function should be monitored. Usually we notice only transitional elevations in aminotransferase levels. In the case of progressive liver failure, the drug must be discontinued. In rare cases acute liver failure with fatal outcome can follow.
Izvleček     Uvod. Akutni medikamentni hepatitis nastane zaradi uporabe različnih zdravil. Med najpogostejšimi, ki povzročajo škodljive učinke na jetrno tkivo, so nesteroidna protivnetna zdravila (NSAR). Hepatotoksičnost zdravil se klinično in laboratorijsko izrazi kot jetrnocelična (citotoksična), holestatska ali mešana okvara. Predstavitev bolnice. Predstavljamo 47-letno bolnico, ki smo jo zdravili v naši ustanovi zaradi zlatenice in bolečin pod desnim rebrnim lokom. V diagnostičnem postopku smo z laboratorijskimi izvidi izključili akutno okužbo s hepatotropnimi povzročitelji, virusni hepatitis, avtoimunsko in presnovno jetrno okvaro, s slikovnimi preiskavami pa mehanično zaporo. Na podlagi anamnestitnih podatkov smo sklepali, da bolnica preboleva medikamentni hepatitis kot posledico večletnega rednega jemanja NSAR. Ker se je po simptomatskem zdravljenju klinično stanje bolnice izboljšalo in so aktivnosti aminotrasferaz že po dveh dneh zdravljenja upadle, se za jetrno biopsijo nismo odločili. Zaključki. Hepatotoksičnost NSAR je znana, zato je po uvedbi zdravila potrebno spremljati aktivnost jetmih encimov. Običajno so bolezenske spremembe le prehodne. Če vztraja povišana aktivnost jetrnih encimov, moramo zdravilo ukiniti. V redkih primerih se pojavi akutna jetrna odpoved, ki se lahko konča usodno.
Deskriptorji     ANTI-INFLAMMATORY AGENTS, NON-STEROIDAL
HEPATITIS
HEPATITIS
DICLOFENAC