Avtor/Urednik     Vogrin, Matjaž
Naslov     Uporaba novih bioloških modelov pri rekonstrukciji sprednje križne vezi kolenskega sklepa
Prevedeni naslov     Use of new biological models in anterior cruciate ligament reconstruction surgery
Tip     članek
Vir     In: Čokolič M, editor. Novosti v osteologiji: monografija vabljenih predavanj II. osteoloških dnevov, Maribor, 9.-10. oktober 2009. Maribor: Univerzitetni klinični center,
Leto izdaje     2009
Obseg     str. 164-71
Jezik     slo
Abstrakt     Anterior cruciate ligament (ACL) rupture is common knee injury, specially in sport population. The operative reconstruction is usually performed as the standard treatment in order to reduce the knee instability and prevent later meniscus degeneration. The main problem after operative reconstruction is the long rehabilitation period. Patients are not allowed to perform the sport activity for 6 months after the surgery. The outcome after ACL reconstruction depends upon the healing of the graft in the bone tunnel and upon the ligamentization of the intraarticular part of the graft; this is the process where the graft obtains the features of the native ACL. The biomechanical factors (anatomical tunnel position, fixation, adequacy of the graft and postoperative rehabilitation) and biological respond (revascularization and the number of collagen fibers) seem to play the crucial role after the surgery. The biological respond can be accelerated with the use of growth factors (GF), periosteum and mesenchymal stem cells (MSCs).
Izvleček     Ruptura sprednje križne vezi (ACL) je pogosta poškodba kolenskega sklepa, posebej pri aktivnih športnikih. Operativno zdravljenje je metoda izbora, saj konzervativno zdravljenje v večini primerov ni uspešno. Glavna težava po rekonstrukciji je zelo dolga rehabilitacija. Bolniki ne smejo popolnoma obremeniti kolena najmanj 6 mesecev po poškodbi. Uspešnost rekonstrukcije ACL je odvisna od vraščanja presadka v kostnem tunelu in od procesa ligamentizacije intraartikularnega dela presadka. Ob biomehanskih faktorjih (pravilni položaj kostnih tunelov - anatomska lega presadka, fiksacija in ustreznost presadka ter pooperativna rehabilitacija) je zelo pomemben tudi biološki odziv presadka po rekonstrukciji (stopnja revaskularizacije in nastajanje kolagenskih vlaken), ki ga lahko pospešimo z dodajanjem rastnih faktorjev (RF), periosta in uporabo mezenhimskih zarodnih celic. Takšni pristopi predstavljajo novost v rekonstrukciji ligamentarnih struktur, saj posegajo v biologijo samega celjenja.
Deskriptorji     ANTERIOR CRUCIATE LIGAMENT