| Izvleček | | Pogosto srečujemo v ambulantah starše ali stare starše z otroki, ki se/nas sprašujejo ali se njihov otrok pravilno motorično razvija, ali dovolj hitro raste, zakaj se spotika, ko teče, zakaj hodi navznot, ... ali pa se jim samo zdi, da bi morale otrokove okončine izgledati drugače. V glavnem pa so "težave", ki jih prezentirajo otroci, zgolj variacije normalnega razvoja in rasti spodnjih okončin, ki se večinoma spontano popravijo tekom njihove rasti in nimajo pomembnih posledic. Pomembno je, da te variacije osi spodnjega uda poznamo in jih ločimo od deformacij spodnje okončine, ki potrebujejo zdravljenje. Ločimo rotacijske (hoja s prsti navznoter/navzven) ali angularne (noge na "X"/"O", deformacije tibije) variacije osi spodnjega uda, ki so značilne za posamezno starostno obdobje otroka in se tekom rasti celo prelivajo med seboj. Tako npr. vemo, da se pri otroku, ki shodi, razvije varus oblika kolen, ki se pri 2-3 letih praviloma obrne v valgus obliko in pri večini doseže končno obliko med 5 in 8 letom starosti, ... podobno je tudi s hojo s prsti obrnjenimi navznot, ki se tipično pojavi v določeni starosti (metetarzus adduktus - prvo leto, tibijalna torzija - drugo leto, antetorzija stegneničnega vratu - med tretjim in šestim letom) in pri določeni starosti tudi tudi izzveni, ter le redko potrebuje zdravljenje. Pri obravnavi osnih nepravilnosti otroka moramo biti pozorni predvsem na enostranske deformacije, ki hitro napredujejo, deformacije, ki jih spremlja bolečina in deformacije, ki presegajo fiziološke okvirje. Pri takih otrocih moramo biti natančni in dosledni, ker je lahko nastala deformacija tudi posledica resnega obolenja, ki zahteva intenzivno obravnavo in zdravljenje.
|