Avtor/Urednik     Vrhovec, Levin; Trpin, Simon; Beharić, Amer; Pahor, Dušica
Naslov     Klinični in mikrobiološki profil primerov infektivnega keratitisa - pregled petih let
Prevedeni naslov     Clinical presentation and microbiological profile of cases of microbial keratitis: a 5-year review
Tip     članek
Vir     In: Pahor D, Čizmarevič B, editors. Zbornik predavanj in praktikum Strokovni simpozij ob 90. obletnici ustanovitve Oddelka za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni UKC Maribor; 2009 nov 12; Maribor. Maribor: Univerzitetni klinični center,
Leto izdaje     2009
Obseg     str. 159-67
Jezik     slo
Abstrakt     Purpose. To review epidemiologic characteristics, microbiological profile, risk factors and clinical presentation of patients with presumed microbial keratitis. Methods. Retrospective analysis of all cases presenting with presumed microbial keratitis admitted to our department over a 5-year period (2005-2009) wos undertaken. Main evaluated parameters were demographic data, risk factors, clinical presentation and results of microbiological studies. Results. A total of 102 patients with presumed microbial keratitis were admitted during the study period, among these 62 (60,8 %) were culture-proven. The mean age of patients was 54.2(.t22.0) years and male to female ratio was 46: 54. The major risk factors for occurrence of microbial keratitis included anterior segment disease (25; 24,5 %), ocular trauma (21; 20,6 %), contact lens wear (17; 16,7 %), and previous ocular surgery (5; 4,9 %). One third of patients (33; 32,4 %) had associated systemic disease. Cultured organisms included Gram negative bacteria (40; 64,5 %), Gram positive bacteria (18; 29,0 %), fungi (3; 4,8 %) and Acanthamoeba (1; 1,6 %). Mean best corrected visual acuity (BCVAa) at presentation was 0.35 (+/- 0.35) and mean BCVA at last follow-up was 0.48(+/-0.41). Visual acuity improved significantly after treatment (P<0,001) with average follow-up of 35 days. Before admission to the hospital 28 patients (27,4 %) were treated with antibiotic, 3 patients (2,9 %) with steroid and 4 patients (3,9 %) with antiviral local therapy. Conclusions. The most common risk factors for occurence of microbial keratitis were anterior segment disease, ocular trauma and contact lens wear. Gram negative bacteria were the most common cultured organisms. Microbial keratitis is a potentially blinding condition, fortunately majority of cases respond to appropriate antimicrobial treatment.
Izvleček     Izhodišča. Pregled epidemioloških značilnosti, mikrobiološkega profila, dejavnikov tveganja in klinične slike bolnikov z infektivnim keratitisom. Metode. Retrospektivna analiza medicinske dokumentacije bolnikov, hospitaliziranih na Očesnem oddelku UKC Maribor med letoma 2005 in 2009, pri katerih je bil postavljen klinični sum na infektivni keratitis. Opazovani parametri so bili spol, starost, čas hospitalizacije, trajanje simptomov, dejavniki tveganja, vidna ostrina pred in po terapiji, terapija pred sprejemomv bolnišnico, mikrobiološka identifikacija in čas spremljanja po hospitalizaciji. Rezultati. Od 102 pacientov, pri katerih je bil postavljen klinični sum na infektivni keratitis, smo pri 62-ih (60,8 %) z mikrobiološkimi preiskavami identificirali povzročitelja. Povprečna starost bolnikov je bila 52,2 (+/- 22,0) let, razmerje med moškimi in ženskami je bilo 45:54. Najpogostejši očesni dejavniki tveganja za pojav infektivnega keratitisa so bili bolezen sprednjega segmenta (25; 24,5 %), očesna poškodba (21; 20,6 %), nošnja kontaktnih leč (17; 16,7 %) in predhodni operativni poseg na očesu (3; 4,8 %). Tretjina bolnikov (33; 32,4 %) je imela pridružena sistemska obolenja. Na mikrobioloških gojiščih so bile izolirane Gram negativne bakterije (40; 64,5 %). Gram pozotivne bakterije (18; 29,0 %), glive (3; 4,8 %) in ameba (1; 1,6 %). Povprečna korigirana vidna ostrina ob sprejemu v bolnišnico je bila 0,35 (+/- 0,35), na zadnjem kontrolnem pregledu pa 0,48 (+/- 0,41). Po zdravljenju se je vidna ostrina pomembno izboljšala (p<0,001). Povprečni čas spremljanja bolnikov je bil 35 dni. Pred sprejemom v bolnišnico je bilo 28 bolnikov (27,4 %) zdravljenih lokalno antibiotično, treije (2,9 %) s kortikosteroidno in štirje (3,9 %) z virostatično terapijo. Zaključki. Najpogostejši rizični dejavniki za pojav infektivnega keratitisa so bolezni sprednjega segmenta, očesne poškodbe in nošnja kontaktnih leč. (Izvl. skrajšan na 2000 zn.)
Deskriptorji     KERATITIS
KERATITIS
CORNEAL ULCER
RISK FACTORS