| Izvleček | | Teoretična izhodišča: zadnja desetletja se obremenjenost urgentnih služb po svetu povečuje. Bolniki vse bolj izkoriščajo prosto dostopnost do urgentnih ambulant in možnost hitrejše obravnave in diagnostike; velikokrat prihajajo s težavami, ki so nenujne ali trajajo dalj časa. Zaradi tega se veča obremenjenost in nezadovoljstvo zdravstvenega osebja, ki dela v teh ambulantah, povečuje pa se tudi čas čakanja na pregled ter s tem nezadovoljstvo bolnikov. Praksa je z leti pokazala potrebo po sistemtičnem razvrščanju pacinetov - triaži v Službi nujne medicinske pomoči. Zaradi le tega smo odločili za prenovo procesa sprejema pacienta. Sami smo se odločili vnaše okolje vpeljati Manchersterski sistem triaže, ki paciente glede na nujnost obravnave uvršča v pet skupin. Namen/cilji: opredeliti sprejem in triažo ter predstaviti sistematičen proces prenove dosedanjega sprejema pacienta z uporabo modificiranega Manchersterskega sistema triaže. Rezultati: če pacient ni življenjsko ogrožen, ga medicinske sestre sprejmejo v triažnem prostoru, kjer pove vzrok prihoda, nato ga uvrsti v triažno skupino. Vrstni red obravnave pa določa ona sama, glede na stanje pacienta. Manchesterski sistem smo po pregledu in preučevanju tuje literature preizkusili tudi v našem okolju in izkazalo se je, da tako delo poteka veliko bolj sistematično, prednost tega je tudi, da ima triažni zdravstveni delavec veliko boljši pregled nad zdravstvenim stanjem čakajočih. Zaključek: triaža v urgentni dežurni ambulanti je stalen proces, sajmorajo medicinske sestre z vsakim novimpacientom, ki pride, na novo urediti svojo triažno razporeditev. Vseskozijo morajo prilagajati stanju že čakajočih pacientov in prizadetosti prihajajočih pacientov. Triažiranje je torej dinamično delo, ob katerem se moramo zavedati morebitnih pomanjkljivosti in prav tako moramo težiti k stalnemu izpopolnjevanju in izboljševanju le tega.
|