| Izvleček | | V uvodu je kratko predstavljen najpogosteje uporabljeni postopek merjenja vzorcev navezanosti, to je neznana situacija. Kritiki so postopku očitali predvsem naslednje: vprašljiva je ekološka veljavnost, saj meri le odzive otroka in ne tudi matere, postopek je laboratorijski in ne odraža otrokovega obnašanja v vsakodnevnih (tudi nestresnih) situacijah, primeren je za merjenje navezanosti le pri mlajših otrocih in ni prilagojen značilnostim otrokove navezanosti na očeta. Avtorica prispevka predstavlja novejše metode merjenja navezanosti od obdobja dojenčka pa vse do odraslosti, med temi tudi ocenjevalne lestvice navezanosti predšolskih otrok in otrok v nižjih razredih osnovne šole na starše, vzgojitelje in učitelje, ki jih je sama sestavila. Ugotavlja, da sodobne metode merjenja navezanosti odpravljajo številne pomanjkljivosti postopka neznana situacija.
|