Avtor/Urednik     Skok, Pavel
Naslov     Avtoimunske jetrne bolezni
Prevedeni naslov     Autoimmune liver diseases
Tip     članek
Vir     In: Krajnc I, Pahor A, Skok P, et al, editors. Zbornik predavanj in praktikum 22. srečanje internistov in zdravnikov družinske medicine Iz prakse za prakso; 2011 maj 20-21; Maribor. Maribor: Univerzitetni klinični center,
Leto izdaje     2011
Obseg     str. 157-66
Jezik     slo
Abstrakt     Primary biliary cirrhosis, autoimmune hepatitis, primary sclerosing cholangitis and overlap syndromes of these three disease entities are regarded as autoimmune liver diseases. These conditions are important differential diagnoses of elevated liver enzymes as about 10% of liver transplantations in developed countries, mainly Europe and North America, are for these indications. The diagnosis is difficult but can be facilitated by exclusion of other liver diseases, sequential measurement of relevant autoantibodies, different imaging methods (ultrasound, computerized tomography, magnetic resonance imaging of biliary ducts, endoscopic-retrogradecholangiography) and liver histology. Only in autoimmune hepatitis, immunosuppressive therapy has been shown to prevent or stop the development of cirrhosis and improve the prognosis of the patients decisively. In other autoimmune liver diseases this evidence is missing making individual therapeutic decisions necessary. In the article, the author presents key features of these diseases and different advanced treatment options.
Izvleček     Primarna biliarna ciroza, autoimunski hepatitis, primarni sklerozirajoči holangitis in sindromi prekrivanja (overlap syndromes) teh bolezni sodijo med avtoimunske jetrne bolezni. V razvitem svetu, zlasti Europi in severni Ameriki, predstavljajo ta obolenja 10% bolnikov, pri katerih je zaradi povišane aktivnosti jetrnih encimov potrebna presaditev organa. Potrditev avtoimunske jetrne bolezni je zahtevna, v diagnostičnem postopku se izključijo druge bolezni, preden se z določitvijo specifičnih avtoprotiteles, različnimi slikovnimi metodami (ultrazvokom, računalniško tomografijo, magnetno resonanco žolčnih izvodil, endoskopsko retrogradno holangiografijo) in biopsijo jeter potrdi etiologija. Le pri avtoimunskem hepatitisu je imunosupresivno zdravljenje pomembno izboljšalo prognozo in upočasnilo napredovanje bolezni v cirozo. Pri drugih avtoimunskih boleznih jeter se imunosupresivno zdravljenje žal ni potrdilo kot učinkovito, zato je potrebno zdravljenje prilagajati posameznemu bolniku. V prispevku avtor predstavi nekatere ključne značilnosti teh bolezni in sodobne možnosti zdravljenja.
Deskriptorji     AUTOIMMUNE DISEASES
LIVER DISEASES