Avtor/Urednik		Hajdinjak, Tine; Unuk, Sibila
Naslov		Perirenalni absces: pregled literature in prikaz primera
Prevedeni naslov		Perirenal abscess: literature review and case report
Tip		članek
Vir		In: Reberšek Gorišek J, Kotnik-Kevorkijan B, editors. Okužbe urogenitalnega trakta: zbornik vabljenih predavanj in praktikum. Maribor: Univerzitetni klinični center,
Leto izdaje		2011
Obseg		str. 117-28
Jezik		slo
Abstrakt		Perirenal (perinaphritic) abscess is collection of pus between renal capsule and fascia Gerota. It may develop as continuation of renal abscess, by hematogeneous spread or spread of infective process from neighboring organs (colon, pancreas, vertebral column,...). Progression of perirenal abscess across Gerota's fascia is called pararenal abscess, downward progress towards psoas muscle leads to psoas abscess. Renal abscess symptoms are similar to acute pyelonephritis with present lumbar pain. Perirenal abscess has non-specific symptoms with abdominal pain, malaise and history of febrile condition. Risk factors are renal disease (pyoneprhosis, stones) - present only in approximately half of cases, diabetes mellitus, liver disease or immunodeficiency. Because of non-specific symptoms, diagnosis in 2/3 of patients is not known at admission. High degree of suspicion and early use of imaging is necessary. CT is gold standard, because it is more sensitive than US. It is necessary to include parenteral antibiotic therapy and remove probable cause (nephrostomy in case of obstruction) and supportive treatment. Abscess drainage with radiological methods (not only aspiration, but drainage tube insertion) or open surgical drainage is necessary, if conservative treatment is not successful or if abscess size is more than 3 - 5 cm. Case report presents 57-year old male with liver cirrhosis where three perirenal abscesses were identified during hospitalization because of complication of newly diagnosed diabetes mellitus.
Izvleček		Perirenalni absces (perinefrični ali obledvični ognojek) je gnojno vnetje med ledvično kapsulo in fascijo Geroto. Nastane lahko kot napredovanje okužbe v ledvici, hematogeno ali se razširi iz okolnih organov (debelo črevo, trebušna slinavka, medvretenčna ploščica,...). Absces se lahko širi preko fascije Gerote (pararenalni absces) ali navzdol po mišici psoas (absces mišice psoas). Pri renalnem abscesu so bolezenski znaki podobni kot pri akutnem pielonefritisu. Pri perirenalnem abscesu so simptomi in znaki pogosto neznačilni, saj gre za nejasno bolečino v trebuhu, splošno slabo počutje in anamnezo vročinskega stanja. Dejavniki tveganja so sladkorna bolezen, kronična obolenja jeter in oslabelost imunskega sistema. Obolenje ledvic (ledvični kamni, pionefros) je prisotno le pri polovici primerov. Zaradi nespecifičnih znakov pri dveh tretjinah bolnikov diagnoza perirenalnega abscesa ob sprejemu v bolnišnico ni jasna. Zato je potrebno pomisliti tudi na možnost perirenalnega abscesa in opraviti slikovne preiskave. Računalniška tomografija (CT) je v diagnostičnih postopkih zlati standard, ker je bolj natančna kot UZ sečil. Zdravljenje zajema uvedbo parenteralne antibiotične terapije, odstranitev morebitnega vzroka (npr. razrešitev zapore urina z nefrostomo) in podporno terapijo. Drenaža abscesa z radiološkimi metodami (ne samo aspiracija, temveč nastavitev drenažnih cevk) ali odprta kirurška drenaža je potrebna, če konzervativno zdravljenje ni uspešno ali če je absces večji od 3 - 5 cm. Opisali smo primer 57-letnega moškega z jetrno cirozo pri katerem so bili odkriti trije perirenalni abscesi v času zdravljenja v bolnišnici zaradi iztirjene novoodkrite sladkorne bolezni.
Deskriptorji		KIDNEY DISEASES ABSCESS DRAINAGE