Avtor/Urednik     Stričević, Jadranka; Pajnkihar, Majda
Naslov     Varno delovno okolje za člane negovalnega tima
Prevedeni naslov     Safe working environment for nursing team members
Tip     članek
Vir     74232321
Leto izdaje     2013
Obseg     str. 119-125
Jezik     slv
Abstrakt     Izhodišča: Večina delovnih nalog negovalnega tima v zdravstveni negi je kombinacija lažjega in težjega dela. Pri organizaciji dela na kliničnih oddelkih v bolnišnici se poskuša upoštevati razmerje med lažjim in težjim delom, kolikor je to le mogoče in vzpostaviti varno delovno okolje za člane negovalnega tima. Namen raziskave je bil, da v bolnišničnem okolju med zaposlenimi v negovalnem timu celovito analiziramo pogoje dela in njihov vplivna bolniško odsotnost zaradi zdravstvenih težav s hrbtenico. Preučevali smo, kateri dejavniki vplivajo na obolevnost hrbtenice pri zaposlenih in koliko lahko neprilagojeno delovno okolje in ergonomsko tehnični pripomočki zmanjšajo nevarne telesne položaje pri delu in olajšajo premagovanje bremen. Metode: Podatke s strukturiranimi vprašalniki smo zbirali v letu 2007/2008 med900 člani negovalnih timov na oddelkih UKC Maribor. Opazovanje negovalnega osebja pri rednem delu s pomočjo metode OWAS je bilo opravljeno leta 2008. Statistična obdelava podatkov je bila izvedena s statističnim programskim paketom SPSS, različico 15.0.1. SPSS je podpiral vse statistične teste in metode uporabljene v raziskavi. Pri preučevanju problema in pridobivanju podatkov o bolečinah ledvenega in vratnega dela hrbtenice pri delu negovalnegaosebja, smo vizualno spremljali negovalno osebje pri rednem delu s pomočjo metode OWAS. Osredotočili smo se na bistvene ergonomske pomanjkljivosti v delovnem okolju negovalnega tima pri izvajanju zdravstvene nege pacienta in prikazali uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov, ki se prinegovanju pacienta ne uporabljajo pogosto. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so delovna doba 19 let in več, dvigovanje bremen nad 10 kg večkrat dnevno in neizvajanje preventivnih vaj za krepitev hrbtenice, statistično pomembni pokazatelji težav s hrbtenico. Z metodo OWAS smo pri 15 kritičnih telesnih legah, z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov, zabeležili skupno znižanje v višini 12,9 odstotnih točk, iz 20,6 na 7,7 odstotka. Naslednja pomembna ugotovitev je bila, da zaposleni na oddelkih v bolnišnici, kjer imajo urejeno delovno okolje in pogosteje uporabljajo ergonomsko tehnične pripomočke, poročajo o statistično pomembno manj težav s hrbtenico. Diskusija in zaključki: Z raziskavo smo dokazali, da varno delovno okolje in uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov bistveno zmanjšata kritičnelege in biomehanične obremenitve hrbtenice negovalnega osebja v zdravstveni negi. Ugotovili smo, da ergonomsko tehnične pripomočke, če so na razpolago, tudi uporabljajo v negovalnem timu na oddelkih v kliničnem okolju. Percepcija, da se osebje v negovalnem timu pripomočkov pri delu izogiba ne drži in ne more veljati kot izgovor, da se organizacija ergonomskega programa ne izpelje.Introduction: The purpose of this was to analyse hospital work environment andits impact on absence from work due to back pain. In included an analysis which factors contribute to back pain and of the extent ergonomic assistive devices reduce awkward working body postures at work and help to overcome physical burden. Methods: Data through structured questionnaires were collected in 2007/2008 to 900 members of the nursing team at the Department UKC Maribor. Observation of nursing staff in their daily work using the methodOWAS was done in 2008. Statistical data analysis was performed with the statistical software package SPSS, version 15.0.1. SPSS was supported by all statistical tests and methods used in the study. The study was conducted were used to collect data on low back and neck pain and involved visual observationbody posture during work by using OWAS metod. We evaluated physicalbarriers in hospital which impede nursing care provision anddeveloped standards for nursing interventions by using ergonomic assistive devices whichhave been in use rarely or not at all. Results: Results have shown that 19 years of work and more, frequent manuel lifting above 10 kg of weighting and avoidance of preventive exercises to strenghten back represent significantfactors for back pain. Acording to observation(by OWAS method)of 15awkward body postures, use of ergonomic assistive devices contributed to overall avarage descrease by 12,9 percentage points, from 20,6% to 7,7%. It was also found that nursing staff in hospital departments with more frequent use of ergonomic assistive devices reported signifacanty less back problems. Discussion and conclusion: Our research indicated that safe working enviromentuse of ergonomic assistive devices signifcantly reduces awkward working body postures and biomehanical strain on nurses spine in nursing care provision. We also found that ergonomic assistive devices, if available, are frequently used. A common assumption that nurses avoid use of ergonomic assistive devices was not confrimed and may only serve as a shallow argument in postpone the realisation of ergonomic program.
Proste vsebinske oznake     zdravstvena nega
ergonomija
bolečina
delovno okolje
metoda OWAS
nursing care
ergonomic principles
back pain
working environment
OWAS method