Avtor/Urednik     Vidmar, Jernej
Naslov     Psihološko ozadje samopoškodovalnega vedenja
Prevedeni naslov     Psychological background of self-harm behaviour
Tip     članek
Vir     In: Tuberkuloza otrok - čas za nove smernice? Samopoškodovalno vedenje in depresija pri otrocih in mladostnikih Novosti v pediatrični gastroenterologiji : zbornik predavanj Maribor : Univerzitetni klinični center
Leto izdaje     2012
Obseg     str. 63-69
Jezik     slv
Abstrakt     Samopoškodovalno vedenje je namerno poškodovanje lastnega telesa brez samomorilnega namena, s čimer naj bi posameznik zmanjšal svojo duševno stisko. Raziskave kažejo, da se običajno pojavi v obdobju adolescence (v zadnjem desetletju vse bolj zgodaj in lahko, v sicer manjšem delu, vztraja v zrela odrasla leta). V prispevku predstavljamo nekatere psihološke značilnosti oseb, ki se poslužujejo samopoškodovalnega vedenja. Na splošno velja, da so zelo heterogena skupina, od posameznikov s težko zgodovino odraščanja v travmatizirajočih in disfunkcionalnih razmerah do učencev in dijakov, ki nikoli niso bili obravnavani zaradi psihičnih težav in dobro funkcionirajo na socialnem, šolskem in medosebnem področju. Samopoškodovanje ima funkcijo uravnavanja čustev in/ali pa je način sporazumevanja posameznika z okoljem. V prispevku podajamo kratek pregled zaključkov, ki so jih prinesle raziskave na področju samopoškodovalnega vedenja. Predstavljamo tudi integrativni model razvoja in vzdrževanja samopoškodovalnega vedenja.The term self-harm behaviour denotes intentional injury to one's own body, without suicidal intent, with the aim of alleviating psychological distress. Studies have shown that it usually presents in adolescence (during the last decade there has been a trend towards earlier and earlier onset) and - to a lesser extent - it can persist into old age. In the article some psychological characteristics of people who self-harm are presented. In general, they represent a very heterogeneous group of individuals with a difficult history of growing up in traumatizing and dysfunctional circumstances, to primary and secondary school students, who were never treated because of psychological difficulties and who function well in the social, educational and interpersonal spheres. Self-harm has the function of emotional regulation and/or communication with the surroundings. The article offers a brief examination of research conclusions in this field. A trial of the integrative model of development and the maintenance of self-harm is presented.
Deskriptorji     Self-Injurious Behavior
Samopoškodovalno vedenje
Adolescent
Mladostnik
Psychology
Psihologija