Avtor/Urednik     Bandel, Teja
Naslov     Ali je merjenje kakovosti življenja ustrezen kazalnik učinkovitosti zaposlitvene rehabilitacije?
Prevedeni naslov     Is assessing quality of life an appropriate indicator of effectiveness of vocational rehabilitation?
Tip     članek
Vir     In: Možnosti in dileme v fizikalni in rehabilitacijski medicini ter celostni rehabilitaciji v Sloveniji : zbornik predavanj : proceedings Ljubljana : Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča : = University Rehabilitation Institute, Republic of Slovenia
Vol. in št.     Letnik 14, št. suppl. 1
Leto izdaje     2015
Obseg     str. 94-103
Jezik     slv
Abstrakt     Izhodišča: V okviru članstva URI - Soča v Evropski platformi za rehabilitacijo Center za poklicno rehabilitacijo (CPR) od leta 2010 sodeluje v skupini za primerjavo programov (angl. benchmarking) na področju merjenja izidov poklicne rehabilitacije in usposabljanja oseb z zmanjšanimi zmožnostmi. Skupina se osredotoča na merjenje kakovosti življenja kot enega od pomembnih družbenih kazalnikov. V okviru sodelovanja je bil sestavljen Vprašalnik o kakovosti življenja (angl. Quality of Life Impact of Vocational Rehabilitation Services; QOLIS), ki kakovost življenja opisuje skozi tri razsežnosti: osebni razvoj, socialno vključenost in dobro počutje. Metode: Vprašalnik QOLIS v CPR ponudimo v izpolnjevanje vsem uporabnikom, ki zaključijo proces zaposlitvene rehabilitacije (ZR). Sestavlja ga 55 vprašanj za samooceno v obliki trditev o tem, v kolikšni meri je sodelovanje v programu ZR na URI - Soča prispevalo k izboljšanju različnih razsežnosti in vidikov uporabnikove kakovosti življenja. Poleg odgovorov na vprašanja se zbirajo tudi demografski podatki, podatki o zdravstvenem stanju, življenjskih okoliščinah ter trajanju in izidu ZR. QOLIS je v letih 2012 in 2013 izpolnilo 118 oseb; v študijo so bili vključeni 103 popolno in veljavno izpolnjeni vprašalniki. Izračunali smo povprečne ocene odgovorov in statistično primerjali aritmetične sredine različnih skupin (s testom t in analizo variance). Rezultati: Večina udeležencev je poročala o zvišanju kakovosti življenja ob zaključku procesa ZR. Statistično značilne razlike med skupinami udeležencev so se pokazale glede na službo CPR (Ljubljana, Maribor), življenjske okoliščine, izid ZR ter stopnjo izobrazbe, ne pa glede na spol, starost, vrsto zmanjšane zmožnosti, leto zaključka programa in trajanje vključenosti v program. Zaključki: Rezultati študije pričajo v prid uporabnost vprašalnika QOLIS za merjenje vpliva zaposlitvene rehabilitacije na kakovost življenja njenih udeležencev. Dosedanja in nadaljnja uporaba vprašalnika bo prinesla koristne informacije za izboljševanje obstoječih programov ZR in krepitev kakovosti življenja uporabnikov.Background: The Centre for Vocational Rehabilitation in Ljubljana, which operates within the University Rehabilitation Institute, is participating in the European Platform for Rehabilitation as a member of the group for benchmarking in the field of outcome assessment in vocational rehabilitation (VR). Within the group, the QOLIS questionnaire (Quality of Life Impact of Vocational Rehabilitation Services) was developed for assessing three dimensions of quality of life, namely personal development, social inclusion and well-being. Methods: QOLIS was administered to the participants at the time of terminating a programme of VR. Apart from 55 items related to change in quality of life, the demographic data is requested containing information about gender, age, education, type of disability, life circumstances, VR duration and outcome. The data for the analysis derive from a sample of 103 persons. The data were statistically analysed with Excel and SPSS programs estimating means and statistically significant differences between groups (t-test, ANOVA). Results: The majority of the participants reported on experiencing improvement in their quality of life after completing the VR programme. Statistically significant differences in quality of life were found between participant groups differing in educational levels, VR outcome, programme location (Ljubljana or Maribor), and life circumstances. No statistically significant differences were found between men and women, groups of different age, or with respect to type of disability, year of programme completion and VR duration. Conlusions: The findings of the study speak in favour of the usefulness of the QOLIS for outcome assessment in VR programmes. The results of the study and further use of the questionnaire can provide useful information for improving existing vocational rehabilitation programmes in terms of leading to better quality of life.
Deskriptorji     Employment
Outcome Assessment
Quality of Life
Proste vsebinske oznake     zaposlovanje
ocenjevanje izida
kakovost življenja