Avtor/Urednik		Polanec, Beno; Breznik, Silva; Matela, Jože; Slanič, Aleš; Lučev, Jernej; Petrun, Gregor
Naslov		Arteriovenske fistule spodnjih okončin
Tip		članek
Vir		In: Bolezni ven: priročnik za obravnavo bolnikov. Redno letno srečanje Združenja za žilne bolezni; 2011 apr 8-9; Šmarješke Toplice Ljubljana : Združenje za žilne bolezni, Slovensko zdravniško društvo
Leto izdaje		2011
Obseg		str. 241-249
Jezik		slv
Abstrakt		Arteriovenske fistule (AVF) so neposredne povezave med arterijami in venami. Lahko so prirojene ali pridobljene. Večina je pridobljenih in v glavnem nastanejo kot posledica predhodnih penetrantnih poškodb in medicinskih posegov. Mogoča je paleta fizioloških učinkov, odvisno od velikosti in mesta fistule. V primeru malih fistul praktično ni vpliva na tlak in pretok v distalni arteriji. Ko postane odprtina večja, skozi fistulo teče več krvi, zniža se tlak v arteriji distalno od AVF, pulziranje izgine. Ob nastajajoči ishemiji v tkivih distalno se razvijejo kolateralne arterije, ki jo poskušajo nadomestiti posledično slabšo prekrvljenost. Spontane zapore AVF so navadno možne le pri zelo majhnih, klinično nepomembnih fistulah. Sicer je za fistule značilno, da se s časom večajo, zato simptomi napredujejo. Poleg lokalnih vplivov ima fistula vpliv tudi na celoten kardiovaskularni sistem. Ko posumimo na AVF, diagnozo običajno potrdimo z avskultacijo. Značilna najdba je kontinuiran šum nad fistulo. Angiografija ostaja zlati standard za diagnosticiranje in opredeljevanje AVF. Zdravljenje AVF je lahko kirurško ali z interventnimi radiološkimi tehnikami.
Deskriptorji		Arteriovenous Fistula Arteriovenska fistula Lower Extremity Spodnja okončina Blood Vessel Prosthesis Krvna žila, proteza Angiography Angiografija Embolization, Therapeutic Embolizacija, terapevtska diagnosis therapy Diagnostika Zdravljenje