Avtor/Urednik     Višić, Uroš; Sočan, Maja
Naslov     The impact of the covid-19 pandemic on nurses' and physicians' mental health
Prevedeni naslov     Pomen pandemije covida-19 za duševno zdravje medicinskih sester in zdravnikov
Tip     članek
Vol. in št.     Letnik 56, št. 4
Leto izdaje     2022
Obseg     str. 301-310
ISSN     1318-2951 - Obzornik zdravstvene nege : strokovno glasilo Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Jezik     eng
Abstrakt     Introduction: The covid-19 pandemic is characterised by an increased risk of post-traumatic stress disorder in healthcare professionals. The purpose of this systematic review was to identify the impact of the covid-19 pandemic on the mental health of healthcare professionals. Methods: A systematic review of the literature was conducted. The literature search took place from November 2020 to January 2021. The search was conducted in the Pubmed, Ebsco, Ovid and Google Scholar databases, using the following combinations of keywords: self-image, fear, pandemic, prevention, nurses, physicians. The relevant records were selected on the basis of inclusion and exclusion criteria. The course of the literature review is shown using the PRISMA diagram. A thematic analysis was conducted with open coding of the results. Results: From the total search set, 14 articles were selected for final analysis. The prevalence of anxiety among nurses and physicians ranged from 12.3 to 35.6%. The prevalence of anxiety was higher in nurses, with the symptoms of anxiety being significantly lower in male nurses than in their female colleagues. Discussion and conclusion: The pandemic has left a significant psychological burden on nurses and physicians. There is therefore an urgent need to include preventive psychoeducational measures such as "briefing" and "teambuilding" in supervising mental health of nurses and physicians.Uvod: Pandemijo covid-19 povezujemo s povečanim tveganjem za posttravmatsko stresno motnjo pri zdravstvenih delavcih. Namen sistematičnega pregleda literature je prepoznati vpliv pandemije covida-19 na duševno zdravje v tej populaciji. Metode: Uporabljen je bil sistematičen pregled literature. Iskanje je potekalo od novembra 2020 do januarja 2021. Vključene so bile naslednje iskalne zbirke podatkov: Pubmed, Ebsco, Ovid in Google Scholar. Pri iskanju so bile uporabljene kombinacije ključnih besed: samopodoba, strah, preventiva, medicinske sestre, zdravniki. Uporabili smo diagram PRISMA za prikaz poteka pregleda literature. Tematska analiza je potekala na način kodiranja rezultatov. Rezultati: Iz celotnega iskalnega niza več tisoč člankov smo v končno analizo prenesli štirinajst člankov. Prevalenca anksioznosti med zdravstvenimi delavci je 12,3‐35,6 %. Zdravstveni delavci moškega spola so imeli bistveno blažje simptome tesnobe kot ženske. Stopnja tesnobe je bila višja v zdravstveni negi, vendar so bili pri moških manj izraziti simptomi tesnobe kot pri ženskah. Diskusija in zaključek: Pandemija covid-19 je povzročila duševne obremenitve zdravstvenih delavcev. Za obvladovanje duševnega zdravja pri medicinskih sestrah in zdravnikih je treba vključiti preventivne psihoedukativne ukrepe, kot sta briefing in teambuilding.
Proste vsebinske oznake     zdravstveni delavci
duševno zdravje
covid-19
zdravje
dejavniki tveganja
samopodoba
strah
preventiva
medicinske sestre
zdravniki
mental health
covid-19
health impact
risk factors
self-image
fear
pandemia
prevention
physicians
nurses