Avtor/Urednik		Gašperšič, Rok; Štiblar-Martinčič, Draga; Skalerič, Uroš
Naslov		Influence of dexamethasone on progression of experimental periodontitis in rats
Prevedeni naslov		Vpliv deksametazona na razvoj poskusno povzročenega vnetja obzobnih tkiv podgane
Tip		članek
Vir		Zdrav Vestn
Vol. in št.		Letnik 67, št. Suppl 2
Leto izdaje		1998
Obseg		str. II-39-43
Jezik		eng
Abstrakt		Background. Although several clinical observations have reported reduced inflammatory response to bacterial plaque in patients on the prolonged steroid therapy, the influence of these drugs on progression of the periodontal tissue breakdown is still unclear. The aim of this study was to further evaluate the influence of synthetic glucocorticoid decamethasone on progression of the periodontal breakdown in rats. Methods. In rats the periodontitis was induced by placing the silk ligatures around the cervix of the right second maxillary molar. Ten female rats, aged 8 weeks, were divided in two groups: five rats were daily injected with dexamethasone for a period of 14 days; the other injected with dexamethasone for a period of 14 days; the other five rats were injected with saline. Five micro m thick sections of tissue blocks, stained with hematoxylin and eosin were used for the morphometrical analysis, performed on mesial and distal interdental regions of the experimental and control teeth. The measurement parameters included the surface of inflammatory infiltrate (SIN), the epithelial attachments loss (EAL), and the distance between the cemento enamel junction and the alveolar bone crest (DAB). Results. The results showed a significantly reduced surface of inflammatory infiltrate (Student's t-test, p <0.01), significantly increased epithelial attachment loss (Student's t-test, p <0.05), and a non significcantly reduced distance between the cemento anemal junction and the alveolar bone crest around the experimental group animals teeth (SIN = 0.006+-0.002 mm2, EAL = 0.17+-0.05 mm, DAB = 0.45+-0.01 mm) as compared to the values of the control group (SIN = 0.038+-0.08 mm2, EAL = 0.12+-0.05 mm, DAB = 0.53+-0.01mm).(Abstract truncated at 2000 characters.)
Izvleček		Izhodišča. Pri pacientih, ki so dolgotrajno prejemali glukokortikoidna zdravila, so v obzobnih tkivih ugotovili zmanjšan vnetni odgovor, kljub prisotnosti bakterijskega plaka. Še vedno pa ni jasen vpliv dolgotrajnega jemanja teh zdravil na hitrost uničevanja obzobnih tkiv pri obolelih s parodontalno boleznijo. Zato smo se namenili natančneje opredeliti vpliv sintetičnega glikokrtikoida deksametazona na potek razgradnje obzobnih tkiv v primeru eksperimentalnega parodontitisa pri podganah. Metode. V poskusu smo vnetje obzobnih tkiv pri podganah sprožili z namestitvijo svilenih niti okoli zobnega vratu približno osem tednov, smo razdelili v dve skpini: petim smo dva tedna vsak dan intraperitonealno vbrizgavali deksametazon (1mg/kg telesne teže), drugim pa fiziološko raztopino. Iz živali smo osamili tkivne vzorce, ki so vsebovali alveolarno kost, tri kočnike in okolna mehka tkiva ene strani čeljusti. Po postopku dekalcifikacije tkiv z razredčeno klorocetno kislino smo za morfometrično analizo pripravili histološke preparate 5 micro m debelih rezin obzobnih tkiv, narezanih v parasagitalni ravnini, ter jih obarvali s hematoksilinom in eozinom. Iz vsakega tkivnega vzroca smo pripravili najmanj štiri rezine, ki so bile med seboj oddaljene 100 mm in kot en rezultat vzeli njihovo povprečje. Na njih smo v mezinalnih in distalnih medzobnih porstorih izmerili površino vnetnega infiltrata (SIN), izgubo epitelijskega prirastišča (EAL) in razdaljo od skleninsko cementne meje do roba alveolarne kosti (DAB). Rezultati. Histološka slika je pri živalih po vbrizgavanju deksametazona pokazala zmanjševanje vnetne rekacije v obzobnih tkivih in atrofijo epitelija dlesni.(Izvleček prekinjen pri 2000 znakih.)
Deskriptorji		PERIODONTITIS DEXAMETHASONE RATS, WISTAR PERIODONTAL ATTACHMENT LOSS TOOTH CERVIX ALVEOLAR BONE LOSS