Avtor/Urednik     Premik, Marjan
Naslov     Socialnomedicinski vidiki šolske medicine
Prevedeni naslov     Socio-medical aspects of the school medicine
Tip     članek
Vir     Zdrav Vestn
Vol. in št.     Letnik 67, št. 7-8
Leto izdaje     1998
Obseg     str. 419-25
Jezik     slo
Abstrakt     Background. It derives from the children health protection history in Slovenia that programmes, activities and institutions in this field have been being modified by changing of technologies and social values, but the health objectives (the best possible health, the highest possible quality of care, and the most possible accessibility) have remained unchanged. Due to biological and social characteristics the classical indexes of the pupils state of health (mortality, morbidity, etc.) do not reflect all their medical needs. Heterogeneous and intensive perilous factors which the pupils are exposed to, show the consequences of illness in the adult period. Such a nature of problems demands to reveal above all the perilous factors and thepreventive measure in the countext of the context of the school education, interactive relations in the family, specific needs of the youth (sexual troubles, abuses, mental disturbances, delinquency, etc.), and co-ordination of different activities youth. The school medicine is a specific activity which can control the problems connected with health if it functions, from socio-medical viewpoints, on the level of the primary health protection. To realise the socio-medical mission of the school medicine, precise national programmes, defined public medical competence, and specially qualified physicians are necessary. Conclusions. The school medicine (not only) in Slovenia is inserted between the clinicalpaediatrics on one, and the social medicine or public health service on the other side respectively. A proper integral inclusion of the school medicine inside this span is a challenge for our and European healh care service, and a more comprehensive social policy.
Izvleček     Izhodišča. Iz zgodovine zdravstvenega varstva otrok v Sloveniji izhaja, da so se programi, dejavnosti in instititucije na tem področju spreminjale s spreminjanjem tehnologij in družbenih vrednot, vendar so zdravstveni cilji (čim boljše zdravje, čim višja kakovost oskrbe in čim bolj približana dejavnost) ostali nespremenjeni. V tem razvojnem smislu lahko tudi vrednotimo šolsko medicino. Zaradi bioloških in socialnih značilnosti klasični kazalniki zdravstvenega stanja šolarjev (umrljivost, zbolevnost ipd.) ne odsevajo vseh njihovih zdravstvenih potreb. Raznoliki in intenzivni nevarnostni dejavniki, ki so jim izpostavljeni šolarji, kažejo bolezenske posledice šele v odraslem obdobju. Takšna narava problemov zahtevajo predvsem odkrivanje nevarnostnih dejavnikov in preventivno ukrepanje v kontekstu izobraževanja šoli, medsebojnih odnosov v družini, specifičnih potreb mladih (spolne težave, zlorabe, duševne motnje, prestopništva itd.) in koordinacije različnih dejavnosti za mladino. Šolska medicina je specifična dejavnost, ki lahko z zdravljenjem povezane probleme obvladuje, če deluje iz socialnomedicinskih stališč na ravni primarnega zdravstvenega varstva. Za uresničitev socialnomedicinskega poslanstva šolske medicine so potrebni jasni nacionalni programi, določene javnozdravstvene pristojnosti in posebej usposobljeni zdravniki. Zaključki. Šolska medicina (ne samo) v Sloveniji je vpeta med klinično pediatrijo na eni in socialno medicino oz. javnim zdravstvom na drugi strani. Ustrezna integralna umestitev šolske medicine znotraj tega razpona izziv za naše in evropsko zdravstvo ter širšo socialno politiko.
Deskriptorji     SCHOOL HEALTH SERVICES
HEALTH CARE
HEALTH STATUS
MORTALITY
MORBIDITY
CHILD
RISK FACTORS
PREVENTIVE MEDICINE
SOCIAL PROBLEMS