| Izvleček | | Kronična ledvična odpoved, ki se spremeni v končno ledvično odpoved, zaradi katere je potrebno nadomestno zdravljenje z dializo ali presaditev ledvic, je v Združenih državah velik zdravstveni problem. Zdravnik, ki zdravi bolnika z ledvično boleznijo, se najprej sreča z vprašanjem, ali je ledvična odpoved akutna ali kronična. Začetni diferencialnodiagnostični pristop, s katerim opredelimo, ali ima bolnik glomerulno, intersticijsko ali žilno bolezen, temelji na skrbni anamnezi, analizi urina in merjenju 24-urnega izločanja beljakovin v urinu. Podrobnejše razčiščevanje pogosto zahteva še serološke preiskave, ledvično biopsijo oz. slikovne preiskave sečil, ultrazvočno ali računalniškotomografsko preiskavo. Zdravljenje se prične z razpoznavo in popravo reverzibilnih vzrokov ledvične odpovedi. Nedavne študije dokazujejo, da lahko z učinkovitim antihipertenzivnim zdravljenjem, še posebej z zaviralci angiotenzinske konvertaze, omejitvijo beljakovin v hrani in dobrim glikemičnim nadzorom upočasnimo napredovanje kronične ledvične odpovedi. Ko te ukrepe enkrat upoštevamo, je pomembno, da čim prej prepoznamo in zdravimo številne oblike kronične progresivne ledvične odpovedi: preobremenitev s tekočino, hiperkaliemijo, presnovno acidozo, nepravilnosti v presnovi kalcija, fosforja in vitamina D, anemijo.
|