Avtor/Urednik     Klutmann, Susanne; Bohuslavizki, Karl H; Brenner, Winfried; Kroeger, Sabine; Bleckmann, Christian; Mester, Janos; Henze, Eberhard; Clausen, Malte
Naslov     Positron emission tomography (PET) in clinical routine
Prevedeni naslov     Pozitronska emisijska tomografija (PET) v klinični praksi
Tip     članek
Vir     Radiol Oncol
Vol. in št.     Letnik 33, št. 2
Leto izdaje     1999
Obseg     str. 111-7
Jezik     eng
Abstrakt     Background. Positron emission tomography (PET) is a non-invasive imaging technique that utilizes positron emitting isotopes of biological elements in order to assess metabolism in vivo. The most commonly used tracer is the F-18-labelled glucose analogue called fluorine-18-fluorodeoxyglucose (F-18-FDG). Due to increased restrictions in the national health system and marked expenses for PET studies indications have to be defined thoroughly. Therefore, in the last years several round table expert meetings have been held in order to clearly define the clinical impact of PET in various diseases, e.g. neurological, oncological, and cardiovascular disorders resulting in well-defined indication lists. Conclusions. The indication lists for PET may help both the referring clinician as well as the nuclear medicine physician to optimize cost- effectiveness. Moreover, national health services increasingly utilize these indication lists to decide on reimbursement regarding PET studies in the individual patient.
Izvleček     Izhodišča. Pozitronska emisijska tomografija (PET) je neinvazivna slikovna diagnostična metoda, pri kateri uporabljamo izotope, ki sevajo pozitrone. Ti izotopi so vezani na biološke prenašalce in z njimi in vivo ocenjujemo metabolizem. Najbolj pogost radiofarmak, ki ga pri tej preiskavi uporabljamo, je s F-18 označen analog glukoze imenovan fluor-18-fluorodeoksiglukoza (F-18- FDG). Zaradi omejenih finančnih sredstev, ki jih namenjajo državni proračuni za zdravstvo in zaradi visoke cene PET raziskav se je pokazala potreba, da bi natančneje opredelili indikacije za PET preiskave v klinični praksi. Tako je bila v nekaj zadnjih letih organizirana vrsta strokovnih sestankov, da bi določili, kakšno mesto imajo PET preiskave pri različnih boleznih v nevrologiji, kardiologiji in onkologiji. Nastali so seznami indikacij za PET preiskave v klinični praksi, ki so koristni tako za specialiste nuklearne medicine kot za specialiste drugih področij, kjer potrebujejo to diagnostično metodo. Zaključki. Zaradi racionalizacije dela v klinični praksi sezname indikacij za PET preiskave že uporabljajo državne zdravstvene inštitucije in zavarovalnice pri odločitvi o refinanciranju omenjenih preiskav pri posameznem bolniku.
Deskriptorji     TOMOGRAPHY, EMISSION-COMPUTED
HEART DISEASES
BRAIN DISEASES
NEOPLASMS