Avtor/Urednik     Kersnik, Janko
Naslov     Osnovni epidemiološki podatki o duševnih motnjah pri obiskovalcih zdravnika družinske medicine
Prevedeni naslov     Some epidemiologic data on mental problems in family practice attenders
Tip     članek
Vir     Zdrav Vestn
Vol. in št.     Letnik 68, št. 6
Leto izdaje     1999
Obseg     str. 357-60
Jezik     slo
Abstrakt     Abstract - Background. This study was carried out to confirm high prevalence of anxiety and depressive disorders among primary care users and to clarify the characteristics of patients with mental disorders. Rate of 50% primary care users was expected to show certain levels of anxiety and depressive symptoms. Methods. A cross-sectional study was carried out in stratified sample of Slovene family practices. 60 consecutive visitors were offered a structured sel fadministred questionnaire containing tested and validated instrumentfor measuring anacidety and depressive symptoms a short Duke-AD questionnaire. Results.1781 (82.1 %) questionnaires entered, final analysis. The responses ranged from 0 to 14 points, mean 4.8 points (SD 2. Spoints). 49.4% of participants got 5 or more points on Duke AD questionnaire. Females showed higher prevalence of anxiety and depressive symptoms (51.5% vs. 45.5%; p = 0.02). The most striking dinfference was shown in the age group under 45 years - females had 30% higher probability, of the presence of anxiety and depressive symptoms (C.l.1.09-1.54; p = 0.003). The urbanicity did not show any significant impact on the prevalence of mental disorders. The prevalence of anxiety and depressive disorders declined monotonically with the education level (p < 0.001). The presence of chronic disease was strongly associated with higher levels of anxiety and depressive symptoms (p < 0.001). The patients experiencing nervousity in recent year had 2.42 times higher probability of having anxiety and depressive symptoms (C.I. 2.15 - 2. 73; p < 0.001).(Izvleček prekinjen pri 2000 znakih.)
Izvleček     Izhodišča. Zaradi velike pogostnosti duševnih motenj med prebivalstvom in med uporabniki zdravstvene službe sem želel ugotoviti pogostnost duševnih motenj pri obiskovalcih zdravnika družinske medicine in lastnosti teh bolni- kov. Pričakoval sem, da bo 50 obiskovalcev kazalo znake duševnih motenj. Metode. Za presečno raziskavo sem uporabil vzorec 2160 bolnikov družinske medicine iz stratificiranega vzorca 36 ambulant družinske medicine, ki so v času raziskave obiskali svojega zdravnika. Vsak zdravnik je vprašalnike razdelil 60 zaporednim bolnikom, ki so ankete izpolnili doma in odposlali na priložen naslov. Uporabil sem testiran vprašalnik za ugotavljanje prisotnosti anksiozno-depresivnih stanj DukeAD. Rezultati. V končno analizo sem uvrstil 1781 popolno izpolnjenih vprašalnikov (82,1 O). Vprašani so dosegli od 0 do 14 točk na Duke AD vprašalniku, v povprečju 4,8 točke (standardna deviacija 2,8 točke). 49,4% bolnikov je ob času anketiranja doseglo 5 in več točk na lestvici za ocenjevanje prisotnosti anksiozno-depresivnih stanj DukeAD. Pri ženskah (51,6%) je bila ugotovljena nekaj večja pogostnost anksiozno-depresivnih stanj v primerjavi z moškimi (45,5%) (p = 0,02). Največja razlika je bila v starostni skupini pod 45 let, kjer so imele ženske 30% večjo verjetnost (interval zaupanja med 1,09 in 1,54) za prisotnost znakov anksiozno-depresivnih stanj v primerjavi z moškimi iste starostne skupine (p = 0,003). Med vpra- šanimi iz mesta in z vasi ni statistično pomembnih razlik v pogostnosti anksiozno-depresivnih stanj. Pri vprašanih z nižjo šolsko izobrazbo je večja pogostnost anksiozno-depresivnih stanj (p < 0,001). Kronični bolniki so dosegli več točk kot ostali (povprečno 5,5 v primerjavi s 4,4; p < 0, 001). Pri bolnikih, ki so navedli, da imajo težave z živci je 2,42-krat večja verjetnost (interval zaupanja med 2,15 in 2,73) prisotnosti anksiozno-depresivne motnje (p < 0,001). (Izvleček skrajšan na 2000 znakov).
Deskriptorji     FAMILY PRACTICE
MENTAL DISORDERS
PSYCHOLOGICAL TESTS