Avtor/Urednik     Hovnik-Keršmanc, Marjetka
Naslov     Raba alkohola in njene negativne posledice na zdravstvenem stanju prebivalcev Slovenije
Prevedeni naslov     Consumption of alcohol and its negative consequences on the health state of Slovenian
Tip     članek
Vir     Zdrav Vars
Vol. in št.     Letnik 38, št. 11-12
Leto izdaje     1999
Obseg     str. 386-92
Jezik     slo
Abstrakt     Starting points: The implementation of target 17 of European strategy Health for all by the year 2000, i.e. the reduction of alcohol per capita by 25%, and the situation on the domain of hospitalizations, temporary absence from work and mortality due to diseases and poisonings directly attributable to alcohol, were the object of the article. Methods: Data source on the alcohol consumption per capita in Slovenia (1980 - 1996) was the data base of World Health Organization for all. Data source on hospitalizations (1988 - 1996), absenteeism (1990 - 1996) and mortality *1986 - 1966) for the inhabitants of the Republic of Slovenia above 15 tears of age was, however, the regular national statistics of the Institute of Public Health of the Republic of Slovenia. Trends of alcohol concumption and of hospitalizations, temporary absence from work and mortality were estimated by linear trend. The comparison of morbidity and mortality between genders was performed on the base of odds with 95% confidence interval, statistical significance being assessted by chi-square test. Results: Yearly consumption of alcohol oscillated between 9,2 and 12,9 litres per inhabitant. Actual trend of alcohol consumption per capita by the year 2000 is moving away from the target trend. Yeraly, 518 inhabitatnts or 22,8% of all the decreased aged 15 years or more, died on average owing to diseases and poisonings directly linked with alcohol. Men were at 3,3 times greater risk than women. There were yearly on average 4652 hospitalizations of inhabitants aged 15 or more, i.e. 2,1% of all the hospitalizations with an average hospital stay of 27,7 days. Men were on average 3,6 times more at risk than women. (Abstract truncated at 2000 characters).
Izvleček     Izhodišča: Namen članka je bil prikazati, kako v Sloveniji sledimo 17. cilju evropske strategije Zdravje za vse do leta 2000, to je zmanjšati porabo čistega alkohola za prebivalca za 25 odstotkov, in stanje na področju hospitalizacij, začasne odsotnosti z dela in umrljivost zaradi bolezni in zastrupitev, ki jih neposredno pripisujemo alkoholu. Metode: Vir podatkov o porabi alkohola na prebivalca v Sloveniji (1980-1996) je bila podatkovna baza Svetovne zdravstvene organizacije Zdravje za vse. Vir podatkov o hospitalizacijah (1988-1996), absentizmu (1990-1996) in umrljivosti (1986-1996) za prebivalce Slovenije, stare 15 let in več, pa je bila redna nacionalna statistika Inštituta za varovanje zdravja RS, Gibanje porabe alkohola ter hospitalizacij, začasne odsotnosti z dela in umrljivost i je bilo ocenjeno z linearnim trendom. Primerjava obolevnosti in umrljivosti med spoloma je bila narejena na osnovi razmerja obetov s 95-odstotnim intervalom zaupanja, statistična značilnost pa ocenjena s hi-kvadrat testom. Rezultati: Letna poraba čistega alkohola je nihala med 9,2 in 12, 9 litri na prebivalca. Dejanski trend porabe čistega alkohola za prebivalca do leta 2000 se oddaljuje od ciljnega trenda. Zaradi bolezni in zastrupitev, neposredno povezanih z alkoholom, je na leto povprečno umrlo 518 prebivalcev, starih 15 let in več, ali 2,8% med vsemi umrlimi. Moški so bili 3,3-krat bolj ogroženi kot ženske. Na leto je bilo zaradi teh bolezni in zastrupitev v povprečju 4652 hospitalizacij prebivalcev, starih 15 in več let, to je 2,1% vseh hospitalizacij, s povprečno ležalno dobo 27, 7 dni. Moški so bili v povprečju 3,6-krat bolj ogroženi kot ženske. (Izvleček je prekinjen pri 2000 znakih).
Deskriptorji     ALCOHOL DRINKING
ALCOHOLISM
HEALTH STATUS
SLOVENIA
ABSENTEEISM
HOSPITALIZATION