Avtor/Urednik		Židanik, Miloš; Židanik, Suzana
Naslov		Pogostnost osebnostnih motenj v psihiatrični ambulanti
Prevedeni naslov		Personality disorders diagnosed in psychiatric ambulatory care
Tip		članek
Vir		Zdrav Vestn
Vol. in št.		Letnik 69, št. 2
Leto izdaje		2000
Obseg		str. 75-9
Jezik		slo
Abstrakt		Background. Personality disorders are frequently hidden behind other mental disorders and have an influence on treatment response and prognosis of the disorder we are treating. There is also a higher risk of psychotic decompensations anad suicidal attempts, therefore at least a longer treatmentis needed. Besides, personality disorders have a negative impact on social communications, a deeper patient-therapist relationship is less common and they are frequently leaving therapy without warning. Because of the mental disorders in front, we can easy overlook personality disorders in the back, especially because the personality traits are not part of the chief complaint. In this article we are stating the frequency and the sort of personality disorders at patients I met in psychiatric ambulatory care. Methods. We divided all patients in two groups - patients with personality disorders abd the others without, regarding sex, age and diagnosis. Results. The percentage of patients with a personality disorders among all patients in psychiatric ambulatory care was 44.8%. In 97.3% there was a comorbidity, most frequently with psychosomatic (in 57.14%) and affective disorders (in 42.4%). Patients with a personality disordeer come to the psychiatrist in an earlier life period. Conclusions. patients with a parsonality present from a psychiatric point of a view a population at high risk for development different mental disorders (depression, anxiety, brief psychotic disorders) and a fenomena, that may lead us to different personality disorders at wvery single psychiatric patient for a better treatment plan.
Izvleček		Izhodišča. Osebnostne motnje so pogosto v ozadju psihičnih motenj, ki jih lahko same povzročajo, vsekakor pa vplivajo na potek in prognozo motnje - odziv psihičnih motenj na psihofarmakoterapijo je slabši, potrebno je daljše spremljanje bolnika, obstaja nevarnost psihotične dekompenzacije in poskusov samomora. Poleg tega osebnostne motnje bolnika praviloma omejujejo v socialnih stikih, zato težje stopi v odnos z zdravnikom in pogosto tudi sam ta odnos prekine brez skupnega dogovora o zaključku zdravljenja. Zaradi psihičnih motenj v ospredju osebnostne motnje pogosto spregledamo, sploh ker osebnostne značilnosti navadno niso predmet pritožbe. V tem prispevku sva skušala ugotoviti pogostnost in vrsto osebnostnih motenj pri bolnikih ob prvem pregledu v psihiatrični ambulanti. Metode. V presečni študiji sva analizirala podatke 500 bolnikov, ki so bili v obdobju od junija 1998 do junija 1999 pregledani v Dispanzerju za psihohigieno odraslih v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca v Mariboru. Pri preiskovancih sva ugotavljala starost, spol in diagnozo ter jih razdelila na dve skupini glede na prisotnost osebnostne motnje. Rezultati. Delež osebnostnih motenj med vsemi prvimi pregledi je bil 44,8%, v 97,3% so nastopale v kombinaciji z drugimi psihičnimi motnjami, najpogosteje v povezavi s psihosomat- skimi (v 57,14%) ter afektivnimi motnjami (42,4%). Bolniki pridejo k psihiatru v zgodnejšem življenjskem obdobju, če se v ozadju psihičnih težav skriva osebnostna motnja. Zaključki. Bolniki z osebnostno motnjo predstavljajo s psihiatričnega stališča številno skupino s povečanim tveganjem za razvoj psihopatoloških fenomenov (depresija, anksioznost, kratke in prehodne psihotične epizode). (Izvleček skrajšan na 2000 znakov.)
Deskriptorji		PERSONALITY DISORDERS COMORBIDITY PSYCHOPHYSIOLOGIC DISORDERS DEPRESSION SOMATOFORM DISORDERS OUTPATIENT CLINICS, HOSPITAL AGE FACTORS SEX FACTORS