Avtor/Urednik | Lavre, Simona; Keber, Irena | |
Naslov | Presnovni kardiovaskularni sindrom | |
Prevedeni naslov | Metabolic cardiovascular syndrome | |
Tip | članek | |
Vir | Zdrav Vestn | |
Vol. in št. | Letnik 69, št. 5 | |
Leto izdaje | 2000 | |
Obseg | str. 311-5 | |
Jezik | slo | |
Abstrakt | Background. A clustering of metabolic disorders, associated with premature occurrence of cardiovascular diseases has been defined as metabolic cardiovascular syndrume (MCVS). It is characterised by insulin resistance, which is considered to be the main cause of the syndrome, and by atherogenic dyslipidemia, abdominal obesity and hypertension. Both the genetic factors and life habits with diet and physical inactivity leads to obesity and predispose to the development of MCVS. In developed countries up to 20% of adult population is affected by MCVS. Since MCVS greatly increase the cardiovascular risk, the prevention, early detection and appropriate treatment is highly important. Conclusions. The occurrence of this syndrome is possible to prevent by maintaning the normal body weight and with regular physical activity since childhood. In primary prevention the main treatment is nonpharmacologic while in cardiovascular patients drug treatment should be added. The basic treatment consists of diet and regular physical activity to achieve the reduction of increased body weight, which improves also other risk factors. Hypolipemic and antihypertensive drugs are used whether treatment goals are not achieved by nonpharmacological treatment The atherogenic dyslipidemia is treated either by statins or fibrates. For treatment of hypertension, the antihypertensive drugs without unfavourable metabolic effects should be used. The most appropriate are angiotensin converting enzyme inhibitors. | |
Izvleček | Izhodišča. Presnovni kardiovaskularni sindrom (PKVS) označuje sočasno pojavljanje presnovnih motenj, povezanih s prezgodnjo kardiovaskularno obolevnostjo. Osnovna patogenetska motnja je inzulinska rezistenca. Poleg nje so značilnosti sindroma aterogena dislipidemija, debelost trebušnega tipa in hipertenzija. Pri nastanku PKVS sodelujejo genetska nagnjenost k inzulinski rezistenci ter nezdrave življenjske navade, zlasti prehranjevalne navade in telesna neaktivnost, ki povzročita debelost. V razvitih deželah ima PKVS do 20% odraslih oseb. Ker PKVS zelo poveča ogroženost pred kardiovaskularnimi boleznimi, je pomembno preprečevanje, zgodnje odkrivanje in ustrezno zdravljenje tega sindroma. Zaključki. Nastanek. sindroma lahko preprečimo z ohranjanjem normalne telesne teže in redno telesno dejavnostjo od otroštva dalje. Pri osebah brez klinično očitne kardiovaskularne bolezni so na mestu predvsem nefarmakološki ukrepi, pri kardiovaskularnih bolnikih pa tudi zdravljenje z zdravili. Temelj zdravljenja je dieta in redna telesna dejavnost, s katerima skušamo doseči čim bolj idealno telesno težo, saj to privede tudi do izboljšanja drugih aterogenih dejavnikov. Če z nefarmakološkimi ukrepi ne dosežemo ciljnih vrednosti krvnih lipidov in krvnega tlaka, posežemo po hipolipemičnih in antihipertenzivnih zdravilih. Za zdravljenje aterogene dislipidemije uporabljamo bodisi statine bodisi fibrate. Med antihipertenzivnimi zdravili izbiramo take, ki nimajo neugodnih presnovnih učinkov, najprimernejši so zaviralci angiotenzinske konvertaze. | |
Deskriptorji | CARDIOVASCULAR DISEASES METABOLIC DISEASES INSULIN RESISTANCE RISK FACTORS HYPERLIPIDEMIA OBESITY HYPERTENSION EXERCISE ATHEROSCLEROSIS BLOOD COAGULATION DISORDERS THROMBOSIS |