Avtor/Urednik     Štumberger, Borut
Naslov     Veliki skovik Otus scops na Goričkem
Prevedeni naslov     Eurasian scops owl Otus scops at Goričko (NE Slovenia)
Tip     članek
Vir     Acrocephalus
Vol. in št.     Letnik 21, št. 98-99
Leto izdaje     2000
Obseg     str. 23-6
Jezik     slo
Abstrakt     In 1997, the first census of Eurasian Scops Owls was carried out in thc Goričko district (NE Slovenia) with the Samwald & Samwald (1992) method. Precisely 210 calling males were recorded in the investigared area covering 442 km2 (Fig. 2). Most of the males were assembled in a few calling groups, particularly in the N and W of Goričko. The largest of them consised of 64 males, and it was only in one case that a single calling male was established. The breeding density (assessed on the basis of the recorded calling males) was 0.5 pair/km2. In separate 25 km2 large areas the breeding density reached 1.9 pair/km2, while locally - in up to 1 km2 large areas - it reached up to 6 pairs/km2. The altitudinal belt (with the centre of vertical distribution) was situated between 290 and 340 m (Fig. 3). Calling males occupied peaks of Goričko hills (63.8%), slopes (31.9%) and valleys (4.3%). The calling site or territory selection by two spatially and acoustically separated populations of Eurasian Scops Owls at Goričko is clearly influenced by the different orientation of the valleys (Fig. 4). In the NE of Goričko, no less than 87.7% of the calling males occupy the belts of traditional orchards. In view of the current situation of this species in Central Europe, no such numerous and abundant population was expected in the Goričko district. At the moment this population constitutes part of the Eurasian Scops Owl's northern breeding range in Europe.
Izvleček     V letu 1997 je bilo na Goričkem (SV Slovenija) opravljeno prvo štetje velikih skovikov z metodo Samwald & Samwald (1992). Na območju raziskave, velikem 442 km2, je bilo ugotovljenih 210 klicočih samcev (slika 2). Večina samcev je bila zbrana v nekaj klicočih skupinah, zlasti na S in Z Goričkega. Največja izmed njih je štela C4 samcev in le v enem primeru je bil ugotovljen en sam klicoči samec. Gnezditvena gostota na osnovi klicočih samcev je bila 0,5 para/km2. Na posameznih območjih, velikih 25 km2, je gnezditvena gostota dosega 1,9 para/km2 lokalno, na območjih, velikih do 1 km2, pa do 6 parov/km2. Višinski pas s težiščem višinske razširjenosti je ležal med 290 in 340 metri (slika 3). Klicoči samci so zasedali vrhove gričev (63,8%), pobočja (31,9%) in doline (4,3%). Na izbiro mest oglašanja oz. teritorijev dveh prostorsko in zvočno ločenih populacij velikih skovikov na Goričkem vpliva različna geografska usmerjenost dolin (slika 4). Na SV Goričkega kar 87,7% klicočih samcev zaseda pasove visokodebelnih sadovnjakov. Tako številne populacije in tudi takšne gostote velikih skovikov na Goričkem glede na položaj vrste v srednji Evropi ni bilo pričakovati. Trenutno ta populacija oblikuje del severnega gnezditvenega areala vrste v Evropi.
Deskriptorji     BIRDS
ECOSYSTEM