Avtor/Urednik		Juraja, Sašo; Škof, Branko; Dolenec, Aleš; Štrumbelj, Boro
Naslov		Razlike v nekaterih funkcionalnih in biokemijskih parametrih pri testiranju vzdržljivosti na tekoči preprogi in na atletski stezi
Prevedeni naslov		Differences in some functional and biochemical parameters in endurance tests conducted on a treadmill and on the track
Tip		članek
Vir		Šport
Vol. in št.		Letnik 48, št. 1-2
Leto izdaje		2000
Obseg		str. 65-8
Jezik		slo
Abstrakt		The purpose of this study was to establish the comparability of strain at different speeds of treadmill running in laboratory conditions with that of running on the track, and at the same time to compare the results of the intensified run test for determination of lactate and anaerobic threshold carried out in laboratory and in the fiefd conditions. Eight well trained triathletes and runners performed standard protocol of intensified run test (7 to 10 fourminute runs), first carried out in a laboratory on a treadmill and then on a track in the stadium. No statistically significant differences were found between the results Vaep, LAaep, SUanp,Vanp , SUanp of intensified run test performed on the treadmill and on the track. SU at the speed 11.1 to 14.7 km/h on the track is lower than with the treadmill running and higher at the speed 15.8 to 18.2 kmlh. In both cases differences were not statistically significant. At running speed 14.7 to 15.8 mls on the track statistically significant (P< 0.05) higher ventilation was found compared with treadmill run. Blood lactate concentration was 9 to 16 per cent higher only at higher running speed ( 15.8 to 18.1 m/s ) in the track running. The results of the study have shown that at lower running speed no differences exist in the monitored physiological and biochemical parameters between treadmill running and running on the athletic track. At the velocities above the lactate threshold (14.1 km/h with the testees) the track running has become more strenous with regard to the parameters monitored.
Izvleček		V tem prispevku smo želeli ugotoviti primerljivost napora pri različnih hitrostih teka na tekoči preprogi v laboratorijskih razmerah in pri teku na atletski stezi ter hkrati primerjati rezultate stopnjevanega tekaškega testa za določanje laktatnega in anaerobnega praga, izvedenega v laboratorijskih in terenskih okoliščinah. Osem dobro treniranih triatloncev in tekačev je opravilo standardni protokol stopnjevanega tekaškega testa (od 7 do 10 štiriminutnih tekov), enkrat izvedenega v laboratoriju na tekoči preprogi in drugič na atletski stezi. Med rezultati VAEP, LAAEP, SUAEP, VANP, SUANP stopnjevanega tekaškega testa, izvedenega na tekoči preprogi in na atletski stezi, ni bilo statistično značilnih razlik. SU le pri hitrostih od 11,1 do 14,7 km/h pri teku na atletski stezi nižja kot pri teku na tekoči preprogi, pri hitrosti od 15,8 do 18,2 km/h pa višja, čeprav razlike v nobenem primeru niso dosegle statistične pomembnosti. Pri teku na atletski stezi pri hitrostih 14,7 in 15,8 m/s je bila izmerjena statistično značilno (P < 0.05) višja ventilacija kot pri teku na tekoči preprogi. Tudi koncentracija laktata v krvi je bila le pri višjih hitrostih teka (od 15,8 do 18,1 m/s) višja za 9 do 16 % (P < 0.05) na atletski stezi kot pri teku na tekoči preprogi. Rezultati raziskave so pokazali, da pri manjših hitrostih med tekom na tekoči preprogi in tekom na atletski stezi ni bilo razlik v opazovanih fizioloških in biokemijskih parametrih, pri hitrostih nad laktatnim pragom (14,1 km/h pri vzorcu preiskovancev) pa je tek na atletski stezi glede na opazovane parametre postal zahtevnejši od teka na tekoči preprogi.
Deskriptorji		SPORTS RUNNING PHYSICAL ENDURANCE LACTATES HEART RATE PULMONARY VENTILATION