Avtor/Urednik     Plevova, Pavlina
Naslov     Modulation of radiotherapy- and chemotherapy-induced normal tissue response as prophylaxis of their side effects
Prevedeni naslov     Uravnavanje odgovora normalnega tkiva na radioterapijo in kemoterapijo zaradi preprečevanja stranskih učinkov
Tip     članek
Vir     Radiol Oncol
Vol. in št.     Letnik 36, št. 1
Leto izdaje     2002
Obseg     str. 33-40
Jezik     eng
Abstrakt     Background. Ionising radiation and cytostatic agents used in cancer therapy induce an immune response in normal tissues mediated by cytokines and adhesion molecules. Strategies modulating this response may downregulate cancer therapy side effects. The data published on the given topic have been reviewed. Conclusions. The strategies influencing the tissue immune response with the aim to reduce the side effects of chemotherapy and radiotherapy are conflicting. Some of them inhibit this response supposing that an exaggerated reaction may have a damaging effect (e.g. corticosteroids, nonsteroidal anti-inflammatory drugs (NSAID), lisofylline, anti-cytokine antibodies, anti-sense oligonucleotides, sialyl Lewis X analogues), others promote this reaction by inducing endogenous production of cytokines (AS101) or use recombinant forms of appropriate cytokines involved in this response in order to intensify the physiologic tissue response. In clinical practice, corticosteroids and NSAID are widely used to modulate this response, while other agents are still experimental.
Izvleček     lzhodišča. Ionizirajoče sevanje in citostatske učinkovine, ki jih uporabljamo pri zdravljenju raka, povzročajo imunski odgovor normalnega tkiva. Ta imunski odgovor je uravnavan s citokini in adhezijskimi molekulami in če vplivamo na njih, lahko zmanjšamo stranske učinke zdravljenja. V članku podajamo pregled objavljenih podatkov o tej tematiki. Zaključki. Načini, s katerimi lahko vplivamo na imunski odgovor tkiva, da bi omejili stranske učinke kemoterapije in radioterpije, so si nasprotni. Nekateri zavirajo odgovor na zdravljenje, saj bi pretirana odzivnost zdravega tkiva lahko imela škodljive posledice. To so na primer kortikosteroidi, nesteroidni antirevmatiki, lizofilin, protitelesa proti citokinom, oligonukletidi, analogi sialila Lewis X. Druge učinkovine pa spodbujajo odzivnost s pospeševanjem endogenega proizvajanja citokinov (AS101) ali pa uporabljajo rekombinantne oblike ustreznih citokinov, ki že sodelujejo v odgovoru na zdravljenje in zato še bolj stopnjujejo fiziološki odgovor tkiva na zdravljenje. V klinični praksi je uporaba kortikosteroidov in nestreroidnih antirevmatikov že močno uveljavljena, medtem ko je uporaba ostalih učinkovin še vedno v preizkusni fazi.
Deskriptorji     NEOPLASMS
RADIOTHERAPY
ANTINEOPLASTIC AGENTS
ADJUVANTS, IMMUNOLOGIC