Avtor/Urednik		Mekjavić, Igor B; Rogelj, Klemen; Radobuljac, Maja; Eiken, Ola
Naslov		Splošna podhladitev: ali inhalacijsko zdravljenje pomaga pri ogrevanju osrednjega živčnega sistema?
Prevedeni naslov		Hypothermia: does inhalation rewarming provide a thermal increment to the central nervous system?
Tip		članek
Vir		Med Razgl
Vol. in št.		Letnik 41, št. 2-3
Leto izdaje		2002
Obseg		str. 135-42
Jezik		slo
Abstrakt		This study was conducted to test a hypothesis that inhalation rewarming provides a thermal increment to central neural structures adjacent to the nasopharyngeal region. Auditory-evoked brainstem responses of 14 subjects (7 males and 7 females) were monitored for 25 minutes while they inhaled room air (24degreesC), followed by hot air (41 degreesC) saturated with water vapor and cold dry air (-1degreeC). The latencies of peaks I, III, and V and the interpeak latenaes (IPLs) I-III, III-V, and I-V were compared among the three conditions with repeated ANOVA measurements. Changes in IPLs are sensitive markers of changes in brain temperature. Tympanic temperature (TL ) was measured using an infrared tympanic thermometer. There were no significant differences in Tty, peak latencies I, III, and V, or IPLs I-III, III-V, and I-V The results indicate that inhalat on of hot and cold air does not influence Tty nor does it influence the temperature of the brainstem. It was concluded that inhalation rewarming is incapable of warming the vital neural structures adjacent to the nasopharynx.
Izvleček		Cilj pričujoče raziskave je bil ugotoviti učinek inhalacijskega zdravljenja na temperaturo osrednjih živčnih struktur v neposredni bližini nosnega dela žrela, še posebej na hrbtenjačo, možgansko deblo in hipotalamus. V primeru učinkovitosti pri ogrevanju omenjenih struktur bi bilo mogoče s pomočjo inhalacijskega zdravljenja segreti in stabilizirati na normotermični ravni strukture v možganskem deblu, ki so neposredno odgovorne za nadzor vitalnih življenjskih funkcij: dihanja, srčnožilnega sistema ter termoregulacijo. Hipotezo smo preverili s snemanjem slušnih izvabljenih potencialov (SIP) pri štirinajstih preiskovancih (7 moškega in 7 ženskega spola) med vdihavanjem sobnega zraka (24 stopinj C, 45% H20), kateremu je sledilo še vdihavanje mrzlega suhega zraka (-1 stopinj C), ter vročega, z vlago zasičenega zraka (41stopinj C, 100 % H2O). Zadnji dve omenjeni razmeri sta si pri polovici preiskovancev sledili v obratnem zaporedju. Primerjali smo latence valov I, III, in V SIP ter latenco med vrhovi III-I, V-III ter V-I vseh treh različnih okoliščin med seboj s pomočjo ponovljenih meritev ANOVA. Skupaj je vsaka od okoliščin trajala 25 minut, od katerih smo zadnjih 10 minut opravili 3 ponovitve snemanja SIP, pred tem pa smo s pomočjo timpaničnega infrardečega termometra izmerili timpanično temperaturo (Tty). Ni bilo značilnih razlik v Tty, latencah vrhov I, III, V ter latenca med vrhovi IPL III-I, V-III, V-I. Rezultati kažejo, da vdihavanje vročega vlažnega zraka in hladnega suhega zraka ne vpliva na Tty, niti ne vpliva na temperaturo možganskega debla, kar bi se kazalo s spremembami v latenčah SIP Sklepamo, da inhalacijsko zdravljenje ne ogreje osrednjih živčnih struktur ob nosnem delu žrela do mere, da bi se spremembe temperature kazale s spremembo prevodnih hitrosti in hitrosti sinaptičnih prenosov v slušni poti.
Deskriptorji		HYPOTHERMIA REWARMING ELECTROENCEPHALOGRAPHY EVOKED POTENTIALS, AUDITORY, BRAIN STEM ADULT