Avtor/Urednik     Bratanič, Nevenka; Maroša-Meolič, Marjeta; Hočevar, Nives; Žerjav-Tanšek, Mojca; Uršič-Bratina, Nataša; Kržišnik, Ciril; Battelino, Tadej
Naslov     Zdravljenje avtoimune hipertiroze pri otrocih in mladostnikih - izkušnje zadnjih 10 let Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike v Ljubljani
Prevedeni naslov     Management of hyperthyroidism in children and adolescents - ten years experience
Tip     članek
Vir     Zdrav Vestn
Vol. in št.     Letnik 72, št. 3
Leto izdaje     2003
Obseg     str. 141-4
Jezik     slo
Abstrakt     Background. Graves disease is the most common cause of hyperthyrosis in children and adolescents. The optimal treatment for children with AH remains controversial. The patients are usually treated with antithyroid drugs in combination with thyroxine, followed by definitive treatment with either surgery or radio-iodine if stable remission with antithyroid drug can not be achieved. Patients and methods. Between 1991 and 2000, 45 children (41 girls) from 0.5 to 17.5 years were treated at the University Childrens' Hospital Ljubljana. Results and conclusions. Fourteen (31.1%) patients achieved long-term remission with antithyroid drugs alone. 12 (26.7%) of children needed further therapy. Surgery was carried out in 6 (50%), ablation therapy with J131 was successfully used in other six patients.
Izvleček     Izhodišča. Avtoimuna hipertiroza (AH) je najpogostejši vzrok hipertiroze pri otrocih in mladostnikih. Diagnoza bolezni je hitra in zanesljiva, če le pomislimo nanjo. Bolezen poteka s pogostimi relapsi in recidivi. Mnenja o optimalnem načinu zdravljenja se še vedno razhajajo. Po navadi pričnemo zdravljenje s tirostatiki z ali brez dodatka tiroksina, ob neuspehu pa nadaljujemo s kirurškim zdravljenjem ali radioterapijo z 131J. Pacienti in metode. V zadnjih desetih letih se je na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni PeK v Ljubljani zaradi AH zdravilo 45 otrok (41 deklic), starih od 0,5-17,5 leta. Rezultati in zaključki. Trajno remisijo je po uvedbi medikamentoznega zdravljenja doseglo 14 (31,1%) otrok. Po enem ali več relapsih je evtirotično stanje doseglo 18 (40%) otrok, le eden (2,2%) ni dosegel remisije in še prejema terapijo z metimazolom in tiroksinom. Dvanajst (26,7%) otrok je zaradi nedosežene remisije potrebovalo dodatno zdravljenje, pri šestih otrocih (50%) je bila ščitnica odstranjena operativno, 6(50%) pa jih je prejelo zdravljenje z 131J.
Deskriptorji     GRAVES' DISEASE
CHILD
ADOLESCENCE
TREATMENT OUTCOME
THYROID FUNCTION TESTS
AGE FACTORS
SEX FACTORS