Avtor/Urednik		Noč, Marko
Naslov		Bolnik po perkutani koronarni angioplastiki - kaj mora vedeti zdravnik na terenu?
Prevedeni naslov		A patient after percutaneous coronary intervention - what every general practitioner should know?
Tip		članek
Vir		Med Razgl
Vol. in št.		Letnik 41, št. Suppl 3
Leto izdaje		2002
Obseg		str. 19-22
Jezik		slo
Abstrakt		Percutaneous coronary intervention is performed in patients with stable coronary artery disease as well as in patients presenting with acute coronary syndrome. The patient should be aware that secondary prevention together with regular treatment including acetylsalicylic acid, beta-blocker, ACE-inhibitor and statin significantly reduces the likelihood of further coronary events. Patients with stent implantation should in addition to the usual medication receive clopidogrel or ticlopidin for 4 weeks. With that the likelihood of subacute stent thrombosis, which usually presents as acute myocardial infarction is reduced. Possible but longterm complication is restenosis, which evolves in 25-35% of patients undergoing plane balloon angioplasty, but in 10-20% of patients with stent implantation. Patients usually experience exertion angina pectoris, which may concomitantly with further narrowing of coronary lumen progress to acute coronary syndrome. Drug-eluting stents, which have a potential to completely suppress the process of restenosis undoubtedly represent the future of interventional cardiology.
Izvleček		Perkutano koronarno angioplastiko izvajamo tako pri bolnikih s stabilno koronarno boleznijo kot tudi pri bolnikih z akutnim koronarnim sindromom. Bolniku je treba že takoj po posegu jasno povedati, da z dobrim sekundarnim preprečevanjem in rednim jemanjem priporočenih zdravil lahko pomembno vpliva na pogostost zapletov koronarne bolezni. Od zdravil mora prejmati acetilsalicilno kislino, zaviralec adrenergičnih receptorjev beta, statin pri povečanih krvnih maščobah in ob oslabljenem delovanju levega prekata še ACE zaviralec. Bolnik, ki mu vstavimo koronarni stent, mora 4 tedne po posegu dodatno prejemati še klopidogrel ali tiklopidin. Z opisanim zdravljenjem zmanjšamo verjetnost subakutne tromboze v stentu, ki se klinično največkrat pokaže kot svež srčni infarkt. Kasnejši možni zaplet perkutane revaskularizacije, ki nastane v prvih 6 mesecih po posegu, je ponovna zožitev na mestu angioplastike. Verjetnost, da po balonski razširitvi sami ta proces klinično pomembno zoži koronarno arterijo, znaša 25-35 %, ob postavitvi koronarnega stenta pa je verjetnost tega dogodka manjša, 10-20 %. Ponovno zožitev bolniki sprva občutijo kot ponovno obremenitveno angino pektoris, z napredovanjem ponovne zožitve pa lahko razvije tudi akutni koronarni sindrom. V prihodnosti si veliko obetamo od stentov, prekritih z zdravili, ki praktično popolnoma zavrejo proces ponovne zožitve.
Deskriptorji		CORONARY DISEASE ANGIOPLASTY, TRANSLUMINAL, PERCUTANEOUS CORONARY STENTS POSTOPERATIVE CARE