Avtor/Urednik     Tomažič, Marjeta
Naslov     Sladkorna bolezen v nosečnosti
Prevedeni naslov     Diabetes and pregnancy
Tip     članek
Vir     Med Razgl
Vol. in št.     Letnik 41, št. Suppl 3
Leto izdaje     2002
Obseg     str. 73-6
Jezik     slo
Abstrakt     Diabetes is one of the most frequent pathological conditions influencing the fate of the pregnant woman and her fetus: 0.3% of women in reproductive age have diabetes. In 0.2-0.3% of all pregnancies the woman is known to have diabetes prior to conception, and gestational diabetes complicates 2-5% of all pregnancies. Women with all types of diabetes, including type 1 and type 2 diabetes mellitus, and gestational diabetes mellitus, as well as their infants are at increased risk for number of different complications. Although there has been remarkable improvement in the perinatal outcome of infants born to women with pregestational diabetes that may be attributed to improved metabolic control, close antepartum surveillance and advances in neonatal care, major malformation remain a significant cause of morbidity and mortality in infants born to mothers with diabetes mellitus. The frequency of these malformations in Slovenia is increased threefold to fourfold compared to the rate seen in the general population. There is strong evidence that glycaemič control prior to and during early pregnancy can reduce the rate of these malformations down to the rate seen in the background population. Gestational diabetes mellitus (GDM) is defined as carbohydrate intolerance of varying severity with onset or first recognition during pregnancy. Untreated or poorly treated women with GDM have short-term effects on the developing fetus, including macrosomia, risk of birth trauma, hypoglycemia, and less well-defined, long-term effects of obesity and developing of type 2 diabetes mellitus. These deleterious effects of GDM justifie screening for GDM and treatment of women with abnormal glucose tolerance in pregnancy.
Izvleček     Sladkorna bolezen je eno najpogostejših patoloških stanj, ki ogrožajo nosečnico in njenega otroka: 0,3 % žensk v rodni dobi ima sladkorno bolezen. Pri 0,2-0,3 % nosečnic je sladkorna bolezen prisotna pred zanositvijo, pri 3-5% nosečnic se pojavi sladkorna bolezen v nosečnosti. Vse nosečnice s sladkorno boleznijo, tako s tipom 1 kot s tipom 2 sladkorne bolezni, in tudi z nosečnostno sladkorno boleznijo, imajo večje tveganje za nastanek zapletov v nosečnosti in pri otroku. Čeprav se je napoved otrok nosečnic s sladkorno boleznijo, prisotno pred zanositvijo, bistveno izboljšala zaradi mnogo boljšega nadzora presnove, dobre obporodne (perinatalne) in oskrbe novorojencev, ostajajo večje malformacije pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti njihovih otrok. Pojavnost večjih malformacij pri otrocih nosečnic s sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa 2 je v slovenski populaciji 3- do 4-krat večji kot v splošni populaciji. Obstajajo dokazi, da je mogoče z dobro urejenostjo krvnega sladkorja (glikemije) pred nosečnostjo in v zgodnji nosečnosti zmanjšati pojavnost večjih malformacij na stopnjo, ki je prisotna v splošni populaciji. Nosečnostna sladkorna bolezen je opredeljena kot intoleranca za glukozo različne stopnje, ki se pojavi ali jo prvič odkrijemo v nosečnosti. Nezdravljena ali slabo zdravljena nosečnostna sladkorna bolezen povzroča pri otroku makrosomijo, poveča tveganje za porodne poškodbe ter povzroča hipoglikemijo. Verjetno je, da sladkorna bolezen v nosečnosti kasneje pri otroku povzroči debelost in sladkorno bolezen tipa 2. Vsi navedeni vplivi opravičujejo izvajanje presejalnega testa za odkrivanje nosečnostne sladkorne bolezni in za zdravljenje nosečnic z ugotovljeno glukozno intoleranco.
Deskriptorji     PREGNANCY IN DIABETES
PREGNANCY