Author/Editor     Schneider, Alexander T; Pancioli, Artur M; Khoury, Jane C; Rademacher, Eric; Tuchfarber, Alfred; Miler, Rosemary; Woo, Daniel; Kissela, Brett; Broderick, Joseph P
Title     Kako se spreminja laično znanje o opozorilnih znakih in dejavnikih tveganja za možgansko kap
Translated title     Trends in community knowledge of the warning signs and risk factors for stroke
Type     članek
Source     JAMA (Slov)
Vol. and No.     Letnik 11, št. 4
Publication year     2003
Volume     str. 250-4
Language     slo
Summary     Izhodišče: Slaba poučenost javnosti glede opozorilnih znakov in dejavnikov tveganja za možgansko kap omejuje učinkovite ukrepe in preprečevanje teh stanj. Cilj: Proučiti trenutne trende javne ozaveščenosti o opozorilnih znakih in dejavnikih tveganja za možgansko kap. Zasnova in okolje: Populacijska študija z naključno izbranimi telefonskimi številkami, ki je potekala med julijem in novembrom 2000 med posamezniki na širšem območju mesta Cincinnati, Ohio. Preiskovanci: Skupaj je z odgovori sodelovalo 2.173 Ijudi (69-odstotni odziv), ki smo jih porazporedili glede na skupne demografske značilnosti s populacijo oseb z ishemično možgansko kapjo glede na starost, raso in spol. Glavna merila izidov: Spontana navedba vsaj enega pomembnega opozorilnega znaka za možgansko kap in enega dokazanega dejavnika tveganja za kap ter primerjava z rezultati enake študije v letu 1995. Rezultati: V letu 2000 je 70 % sodelujočih pravilno navedlo vsaj en dokazan opozorilni znak za možgansko kap v primerjavi z 68 % iz leta 1995 (p < 0,001), 72 % pa jih je pravilno navedlo vsaj en dokazan dejavnik tveganja v primerjavi z 68 % iz leta .1995. Skupine posameznikov, ki so najbolj ogoroženi za možgansko kap in pri katerih je možganska kap tudi najpogostejša, na primer osebe, starejše od 75 let, črnsko prebivalstvo in moški spol, so imele najslabše vedenje o opozorilnih znakih in dejavnikih tveganja za možgansko kap. Televizijo so navedle za najpogostejši vir seznanjanja, in sicer 32 % leta 2000 v primerjavi s 24 % leta 1995 (p < 0,001). Zaključek: Seznanjenost javnosti o opozorilnih znakih za možgansko kap na širšem območju mesta Cincinnati se je med letoma 1995 in 2000 precej izboljšala, čeprav se ozaveščenost o dejavnikih tveganja v opazovanem obdobju ni zaznavno okrepila. Prizadevanja za ozaveščenost javnosti se morajo nadaljevati in se predvsem usmeriti v skupine z največjim tveganjem za možgansko kap.
Descriptors     AWARENESS
CEREBROVASCULAR DISORDERS
SEX FACTORS
ADULT
MIDDLE AGE
HEALTH EDUCATION
HEALTH SURVEYS
BLACKS
WHITES
OHIO
RISK FACTORS
POPULATION SURVEILLANCE
KNOWLEDGE, ATTITUDES, PRACTICE