Author/Editor     Škufca-Smrdel, Andreja Cirila
Title     Experiencing professional strains of nurses, radiation engineers and physicians working at the Institute of oncology in Ljubljana
Translated title     Doživljanje preobremenjenosti medicinski sester, radioloških inženirjev in zdravnikov na Onkološkem inštitutu v Ljubljani
Type     članek
Source     Radiol Oncol
Vol. and No.     Letnik 37, št. 4
Publication year     2003
Volume     str. 249-55
Language     eng
Abstract     Background. Since 1974 the term burnout is used in psychology. Burnout describes the end result of stress and has been described by Maslach comprising three basic components: emotional exhaustion, depersonalization and low personal accomplishment. In this paper we would like to describe some aspects of burnout experiences of the employees of the Institute of Oncology in Ljubljana. Subjects and methods. We used Questionnaire of professional stress, created by Zunter Nagy and Kocmur. In our research 137 health workers from four professional groups participated: physicians, graduated nurses, nurses and radiation engineers, representing 38% of all employees. Results. We found out that in the experience the professional stressof all four professional groups is relatively equalized. The most prominent feelings are of fatigue, irritability and work overload. There were no signs of depersonalization - as described by Maslach - reported in our group. In nurses and in radiation engineers a distress is significantly more often displayed due to poorer personal income and poorer material status. Nurses reported significantly more often the intention to change work position (51%), institution (57%) or job (47%). Conclusions. Workstress impacts on the experience and on the thought patterns in those participating in the study. We can describe those signs as burnout signs. However, there are more new questions opening in the future as well as the need to a longitudinal approach to the research of this more and more prominent field.
Summary     Izhodišča. Izraz sindrom izgorevanja uporabljamo v psihologiji od leta 1974. Predstavlja možni končni izid delovanja stresogenih dejavnikov. Maslachova ga je opredelila s pomočjo treh osnovnih dimenzij: čustvena izčrpanost, depersonalizacija ter zmanjšana osebna vpletenost. V prispevku želimo opredeliti nekatere značilnosti sindroma izgorevanja, kolikor se kažejo pri zaposlenih na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Subjekti in metode. Uporabili smo vprašalnik poklicnih obremenitev, avtoric Žunter Nagyeve in Kocmurjeve. Sodelovalo je 137 zdravstvenih delavcev iz 4 poklicnih skupin: zdravniki, diplomirane oz. višje medicinske sestre, srednje medicinske sestre ter radiološki inžinirji; kar predstavlja 38% vseh povabljenih k sodelovanju. Rezultati. Izsledki raziskave kažejo, da sodelujoči iz vseh štirih poklicnih skupin na zelo podoben način doživljajo poklicno obremenjenost. V ospredju so občutja izčrpanosti, razdražljivosti in preobremenjenosti z delom. Znakov razoseblenja, kot jih opisuje Maslachova, nismo zasledili. Pri srednjih medicinskih sestrah ter radioloških inženirjih je stiska statistično pogosteje povezana z manjšim osebnim dohodkom ter slabšim materialnim stanjem. Medicinske sestre tudi statistično pogosteje izražajo namero, da bi zamenjale delovno mesto (51%), ustanovo (57%) ali poklic (47%). Zaključki. Obremenitve na delovnem mestu že vplivajo na doživljanje in mišljenje sodelujočih v študiji. Izražene znake lahko opišemo kot znake sindroma izgorevanja. Odpirajo pa se tudi nova vprašanja ter potreba po longitudinalnem pristopu k raziskovanju tega vse bolj pomembnega področja.
Descriptors     MEDICAL ONCOLOGY
OCCUPATIONAL EXPOSURE
STRESS, PSYCHOLOGICAL
BURNOUT, PROFESSIONAL
PERSONNEL, HOSPITAL
QUESTIONNAIRES