Author/Editor     Jereb, Matjaž; Bombek, Maja; Kšela, Juš; Modrica-Kobe, Jasna; Muzlovič, Igor; Trampuž, Andrej
Title     Zdravljenje težke oblike malarije
Translated title     Treatment of severe malaria
Type     članek
Source     Zdrav Vestn
Vol. and No.     Letnik 73, št. 3
Publication year     2004
Volume     str. 131-7
Language     slo
Abstract     Background. Malaria represents a medical emergency as it may rapidly progress to complication and death without a prompt and apppropriate treatment. Severe malaria is almost exclusively caused by Plasmodium falciparum. The incidence of imported malaria in developed countries has been increasing and the case fatality rate remains high despite progress in intensive care management and antimalarial treatment. Clinical deterioration usually appears 3 to 7 days after onset of fever. Complications involve the nervous, respiratory, renal and/or hematopoietic system. Acidosis and hypoglycemia are also common. Conclusions. Intravenous quinine is the most widely used drug in the initial treatment of severe falciparum malaria whereas artemisinin derivatives are currently in developed countries recommended only for quinine-resistant cases. As soon as the patient is clinically stable and can swallow, oral treatment should be given. The intravascular volume should be maintained at the lowest level sufficient for adequate systemic perfusion to prevent development of acute respiratory distress syndrome. Renal replacement therapy in acute renal failure should be initiated early. Exchange blood transfusion has been suggested for the treatment of patients with severe malaria and hyperparasitemia. For the early diagnosis, it is of paramount importance to consider malaria in every febrile patient with a history of travel within an endemic area for the last years.
Summary     Izhodišča. Malarija predstavlja nujno bolezensko stanje, ker lahko naglo napreduje do težkih zapletov in smrti, če ni takoj in ustrezno zdravljena. Težko obliko malarije skoraj vedno povzroči Plasmodium falciparum. Incidenca vnesene malarije v razvitih državah narašča in število smrtnih primerov se kljub napredku v intenzivni medicini in kljub protimalaričnemu zdravljenju ne zmanjšuje. Klinično poslabšanje se običajno pojavi 3 do 7 dni po pojavu vročine. Zapleti prizadenejo živčevje, dihala, ledvice in/ali krvotvorni sistem. Pogosto se pojavita tudi acidoza in hipoglikemija. Zaključki. V začetnem zdravljenju težke oblike malarije, ki jo je povzročil P. falciparum, praviloma uporabljamo intravenski kinin, medtem ko derivate artemisinina v začetnem zdravljenju priporočamo le v primeru odpornosti na kinin. Kakor hitro bolnik postane klinično stabilen in lahko požira, preidemo na oralno zdravljenje. Razvoj akutnega sindroma oteženega dihanja preprečujemo tako, da vzdržujemo znotrajžilni volumen na najnižji, še zadostni ravni za primerno sistemsko prekrvitev. Pričetek dializnega zdravljenja priporočamo pri akutni ledvični odpovedi zgodaj v poteku težke oblike malarije. Izmenjalna transfuzija krvi izboljša preživetje pri bolnikih s težko obliko malarije in hiperparazitemijo. Za zgodnjo diagnozo je pomembno, da upoštevanao možnost malarije pri vsakem bolniku z vročino, ki je v zadnjih letih potoval v endemsko področje.
Descriptors     MALARIA, FALCIPARUM
PLASMODIUM FALCIPARUM
ANTIMALARIALS
INTENSIVE CARE
QUININE
QUINIDINE
CHLOROQUINE
HEMODIALYSIS
EXCHANGE TRANSFUSION, WHOLE BLOOD