Author/Editor		Kurillo, Gregorij; Bajd, Tadej; Zupan, Anton
Title		Assessment of grip force control in patients with muscular dystrophy
Translated title		Ocenjevanje koordinacije sile prijema pri bolnikih z mišično distrofijo
Type		članek
Source		Zdrav Vestn
Vol. and No.		Letnik 73, št. Suppl 2
Publication year		2004
Volume		str. II-33-8
Language		eng
Abstract		Background. The majority of hand functionality tests are based on qualitative assessment which largely depends on the experience of the therapist. Computer-assisted methods can provide more objective and accurate measurements of the grip, force and other parameters related to grasping. Methods. We analysed the grip force control in 22 patients with muscular dystrophy using the tracking system developed. The system consists of a grip-measuring device with endobjects assessing the force applied in different grips. The device was used as input to a tracking task where the patient applied the grip force according to the visual feedback from the computer screen. Each patient performed two tasks which consisted of tracking a ramp and sinus target. Results. We analysed the maximal grip force as assessed in the ramp task and the tracking accuracy of the sinus task. The results are compared among five different grips (cylindrical, lateral, palmar, pinch and spherical grip), applied with dominant and non-dominant hand. The results show no significant difference in tracking accuracy between the dominant and non-dominant hand. Conclusions. The results obtained in tracking the ramp target showed that the method could be used for the assessment of the muscle fatigue, providing quantitative information on muscle capacity. The results of the sinus-tracking task showed that the method can evaluate the grip force control in different types of grips, providing information on hand dexterity, muscle activation patterns or tremor.
Summary		Izhodišča. Poglavitna slabost obstoječih metod za ocenjevanje, funkcionalnosti roke v ožjem smislu je predvsem v subjektivnosti ocenjevanja, ki je v veliki meri odvisno od izkušenosti terapevta. Z računalniškimi meritvami je mogoče povečati objektivnost in natančnost postopkov merjenja sile prijema ter ocenjevanja funkcionalnosti roke. Metode. V raziskavi smo z računalniškim merilnim sistemom analizirali koordinacijo sile prijema pri 12 bolnikih z mišično distrofijo. Merilni sistem vključuje računalnik ter merilnik sile prijema, kjer je z različnimi nastavki mogoče natančno izmeriti silo pri različnih prijemih. Merilnik je bil vključen v nalogo sledenja sile prijema, kjer je pacient s prilagajanjem sile prijema sledil različnim tarčam na zaslonu. Ocenjevali smo sledenje sile pri dveh različnih nalogah: sledenje linearno naraščajočega signala in sinusnega signala z uporabo petih različnih prijemov (cilindrični, lateralni, pincetni, uščipni ter sferični prijem). Rezultati. Pri sledenju linearnega signala smo ocenjevali maksimalno silo, ki jo je bolnik dosegel pri posameznih prijemih. Iz rezultatov smo analizirali tudi utrujanje mišic pri izvajanju naloge. Pri sledenju sinusnega signala smo ocenjevali natančnost koordinacije sile prijema, ki je povezana s senzomotoričnim sistemom funkcije prijemanja. V članku so prikazani rezultati sledenja sile pri petih prijemih ter primerjava med dominantno in nedominantno roko. Pri večini bolnikov je bila natančnost največja pri cilindričnem in lateralnem prijemu. Rezultati niso pokazali razlik v natančnosti glede na dominantnost roke. Zaključki. S predstavljenim merilnikom sile je mogoče natančno meriti silo pri različnih prijemih. Rezultati so pokazali, da je opisani merilni sistem mogoče uporabiti za ocenjevanje natančnosti koordinacije sile prijema pri bolnikih z mišično distrofijo, ugotavljanje prisotnosti tremorja ter ocenjevanje utrujanja posameznih mišic.
Descriptors		MUSCULAR DYSTROPHY HAND STRENGTH DIAGNOSIS, COMPUTER-ASSISTED