Author/Editor		Klopčič-Spevak, Milica
Title		Spremljanje regeneracije perifernega živca z uporabo elektrofizioloških metod - predstavitev kliničnega primera
Type		članek
Source		Rehabilitacija
Vol. and No.		Letnik 4, št. 1-2
Publication year		2005
Volume		str. 32-8
Language		slo
Abstract		First clinical signs of peripheral nerve regeneration are positive Tinel š sign and return of sensory perception from previously anaesthetic skin area. Early nerve regeneration is charcterized by eroneous sensory localization. Touch of distal finger skin patient recognize proximally or on the other finger. When patient senses touch, perception can be evidenced by Sympathetic skin reposnes (SSR) at asymptomatic hand after electrical stimulation of symptomatic skin area. Method is easy and quick. Similar evidence, with more informations, can be evidenced by recording Cortical somatosensory evoked potetials (SEP) after electrical stimulation of affected and contralateral (unaffected) skin area. Dynamic changes of SEP features in time enable follow ttp of regeneration process. Diagnostic sensitivitv is high, specificity is low. Method involves mttch more time and specific knowledge of medical professionals. Antidromic sensory neurography is easy to perform, highly speciftc, but not sensitive for early sensory nerve regeneration. Wher number of regenerating sensory fibers is big enough for antidromic sensory neurogram of 1-3 microV (20-50 microV on asymptomatic finger), SEP features became normal and do not change by progress of reinnnervation. Because of 100% diagnostic specificity, and simple technique, when sensory neurogram is possible to record, sensory neurography is recommended for follow up of sensoty fibers regeneration. Needle EMG confirms mu,scle fibre reinnervation earlier than manual muscle test. EMG proof of motor fibre reinnervation is 1-2 months delayed after proof of sensory fibres reinnervation. Year and a half follow up of patient with irtjttry and sttture of median and ulnar nerves at wrist level is pressented.
Summary		Prva klinična znaka regeneracije perifernih živcev sta Tinelov znak in vračanje senzibilitete prej anestetične kože. Za začetno regeneracijo je značilna napačna lokalizacija dotika. Dotik distalnega dela prsta pacient zazna proksimalno ali na drugem prstu. Kadar pacient čuti dotik, lahko zaznavo objektiviziramo s simpatičnim kožnim odzivom (SKO) nasprotne roke na draženje kože prizadete regije. Metoda je hitra in enostavna. Podoben dokaz z več informacijami, lahko pokažemo z beleženjem somatosenzoričnih izvabljenih odzivov možganske skorje (SEP) na električno draženje kože prizadete in neprizadete regije. Dinamične spremembe lastnosti SEP omogočajo spremljanje procesa regeneracije. Metoda zahteva več časa in specifičnih znanj zdravnikov in tehnikov. Z obema metodama lahko sledimo zgodnji potek procesa. Diagnostična občutljivost je velika, specifičnost pa ne. Metoda antidromne senzorične nevrografije je enostavna, specifična, vendar je malo občutljiva za regeneracijo senzoričnih vlaken. Kadar je število senzoričnih vlaken, ki regenerirajo zadostno, da na roki lahko merimo antidromni senzorični nevrogram amplitude l-3 mikroV (normalno je 20-50 mikroV) se lastnosti SEP normalizirajo in se ne spreminjajo več. Zaradi 100% diagnostične specifičnosti antidromne nevrografije in enostavne tehnike, kadar se lahko nevrogrami izmerijo, priporočamo metodo za nadaljnje ocenjevanje napredovanja regeneracije. Igelna EMG potrdi motorično reinervacijo prej kot manualni mišični test. EMG dokaz motorične regeneracije zamuja v primerjavi z dokazom senzorične regeneracije s SEP za 1-2 meseca. Prikazan je primer pacienta po šivu medianega in ulnarnega živca, ki smo ga sledili 1.5 leta po poškodbi.
Descriptors		NERVE REGENERATION EVOKED POTENTIALS, SOMATOSENSORY ELECTROMYOGRAPHY MEDIAN NERVE ULNAR NERVE MIDDLE AGE