Author/Editor		Samarin-Lovrič, Silvia; Marušič, Andrej; Kenda, Miran F
Title		Depresija po akutnem srčnem infarktu pri starostnikih
Translated title		Depression after acute myocardial infarction in the elderly
Type		članek
Source		Slov Kardiol
Vol. and No.		Letnik 2, št. 1
Publication year		2005
Volume		str. 20-3
Language		slo
Abstract		Background. Cardiovascular disease accounts for significant morbidity and mortality in the elderly. Evidence suggests that depression is an independent major risk factor for coronary artery disease and is related to poor prognosis in patients with already established coronary artery disease. Approximately 20% of patients with an acute myocardial infarction will also suffer from depression, but there is little data for elderly population. Methods. The study involves 103 patients during hospitalization for acute myocardial infarction between September 2004 and March 2005 at Cardiology Department in Medical Center Ljubljana. Depressive symptoms were assessed by Center for Epidemiological Studies Depression scale (CES-D, Radloff, 1977). It is a 20-item scale, with participants' depression scores recorded as a continuous measure from 0 to 60. Traditionally, a score >=16 to 26 is recognized as mild depression and score >=7 as severe depression. : Forty-three (42%) of 103 patients were found to have symptoms of depression (score >=16); among them 21 (20.5%) patients had symptoms of severe depression (score >=27). In elderly patients (>=65 year) 41% had symptoms of mild depression (score >=16 to 26) and 57% had symptoms of severe depression (score >=27). Conclusions. The present findings demonstrate that elderly population is at higher risk for severe depression after acute myocardial infarction than younger patients. In the future, more aggressive screening and second prevention management for depression after acute myocardial infarction is needed.
Summary		Izhodišča. Srčno-žilne bolezni so pri starostnikih bolj pogoste kot pri mlajših, poleg tega so pri starejših povezane z večjo umrljivostjo. Raziskave v zadnjem desetletju so pokazale, da je depresija neodvisni dejavnik tveganja za koronarno bolezen in slab napovednik pri bolnikih, ki koronarno bolezen že imajo. Pogostnost depresije po akutnem srčnem infarktu je v povprečju okoli 20%, vendar je malo podatkov o njeni pojavnosti pri bolnikih, starejših od 65 let. Preiskovanci in metode. Pri bolnikih po akutnem srčnem infarktu, ki so bili med septembrom 2004 in marcem 2005 zdravljeni na Kliničnem oddelku za kardiologijo, Kliničnega centra v Ljubljani, smo opravili presejalni test za simptome depresije. Uporabili smo samoocenjevalno lestvico (CES-D, Center for Epidemiological Studies Depression scale; Radloff, 1977), ki vsebuje 20 vprašanj in se točkuje od 0 do 60. Bolniki so vprašalnik izpolnili med bolnišničnim zdravljenjem, drugi ali tretji dan po sprejemu na oddelek. Seštevek točk >=16 do 26 točk smo vrednotili kot možno klinično depresijo, >=27 točk pa kot zelo verjetno klinično depresijo. Rezultati. Pregledali smo 103 vprašalnike. Simptome depresije (>=16 točk) smo ugotovili pri 43 (42%) bolnikih, od tega je 21 bolnikov (20,5%) imelo zelo verjetno klinično depresijo (>=7 točk). V skupini bolnikov z verjetno klinično depresijo (>=16 do 26 točk) je bilo 41% bolnikov, starih >=65 let, v skupini bolnikov z zelo verjetno klinično depresijo (>=27 točk) pa je bilo 57% bolnikov starih >=65 let Zaključki. Ugotovili smo, da se simptomi depresije po akutnem srčnem infarktu pojavljajo pri dobrih dveh petinah vseh bolnišnično zdravljenih bolnikov, v skupini z zelo verjetno klinično depresijo pa je največ bolnikov starejših od 65 let. Naši rezultati so pokazali, da je simptomatika depresije po akutnem srčnem infarktu obsežen problem in da so za pojav klinično verjetne depresije še posebej ogroženi starostniki. (Izvleček skrajšan pri 2000 znakih).
Descriptors		MYOCARDIAL INFARCTION HOSPITALIZATION DEPRESSIVE DISORDER QUESTIONNAIRES AGED