Author/Editor		Kamenik, Borut
Title		Možnosti uporabe trajnega srčnega spodbujevalnika pri paroksizmih atrijske fibrilacije
Translated title		Posibilities of cardiac pacemaker use in paroxysmal atrial fibrilation
Type		članek
Source		Zdrav Vestn
Vol. and No.		Letnik 74, št. Suppl 1
Publication year		2005
Volume		str. I-59-61
Language		slo
Abstract		Background. Prevention of atrial fibrillation is a big therapeutic challenge because of all known negative consequences of this the most frequent cardiac arrhythmia. Numerous of clinical studies showed bad control or ineffectiveness of antiarhythmic drugs. Nonfarmakological therapies like surgical treatment, radiofrequency ablation and atrial pacing are being tested. Effectiveness of atrial pacing in prevention of paroxysmal artial fibrillation has been documented in numerous prospective studies and is effective for a long time interval, but only for patients with bradicardic underlying cardiac rhythm. In Normocardic rhythm or normal AV conduction the effective Atrial fibrillation prevention was not proven. The mechanism of action is based on premature atrial complex suppression, reduction of dispersion of refractoriness after short-long cycles and reduction of interatrial conduction delay. The atrial stimulation site or multi-site atrial pacing could be effective in AF prevention when interatrial conduction delay is present, otherwise the difference is not significant. Conclusions. In bradicardic patient who has frequent paroxysms of atrial fibrillation, regardless if bradycardia is due to ineffective antiarrhythmic drug treathement, implantation of DDDR pacemaker with atrial prevention algorhythm is indicated. If the P-wave duration is >120 milliseconds multi-site atrial pacing or septal atrial pacing should be considered. Pacemaker diagnostic tools could be used for adequate start of anticoagulant therapy and control of effectiveness of anthyarhythmic drug therapy.
Summary		Izhodišča. Preprečevanje atrijske fibrilacije je velik terapevtski izziv, odkar so znane vse negativne posledice te najpogostejše motnje srčnega ritma. Številne študije so pokazale slabo kontrolo ali neučinkovitost medikamentoznega antiaritmičnega zdravljenja, zato potekajo raziskave nefarmakoloških metod kot so kirurško zdravljenje, radiofrekvenčna katetrska ablacija in elektrostimulacija atrijev. Učinkovitost elektrostimulacije atrijev v preprečevanju paroksizmov atrijske fibrilacije ali undulacije je bila potrjna v številnih prospektivnih študijah, in je razvidna v daljšem zasledovalnem obdobju, vendarje omejena na bolnike z bradikardnim temeljnim ritmom. Učinkovitost te metode pri normalni temeljni frekvenci in atrioventrikularnem prevajanju pa ni dokazana. Mehanizem delovanja temelji na preprečevanju atrijske ektopične aktivnosti, preprečevanju disperzije refraktarnosti pri izmenjavi dolgih in kratkih presledkov in zmanjševanju interatrijskih motenj prevajanja. Mesto atrijskega spodbujanja in spodbujanje na več mestih bi lahko imelo vpliv na preprečevanje paroksizmov atrijske fibrilacije pri podaljšanem interatrijskem prevajanju, vendar razlike niso signifikantne. Zaključki. Sklenemo lahko, da je v primeru paroksizmov atrijske undulacije/fibrilacije z bradikardnim temeljnim ritmom ali medikamentozno bradikardijo ob neučinkovitem ali slabo učinkovitem medikamentoznem zdravljenju, indicirana ustavitev DDDR srčrtega spodbujevalnika z algoritmom za preprečevanje atrijske fibrilacije, tudi zaradi učinkovitejšega preprečevanja paroksizmov atrijske fibrilacije in da je pri valu P, daljšem od 120 ms, smiselno razmišljati o večtočkovni atrijski stimulaciji ali postavitvi atrijske elektrode na interatrijski pretin. Holtersko funkcijo srčnega spodbujevalnika je mogoče uporabiti kot pomoč pri odločitvi o uvedbi antikoagulantne zaščite in kontroli učinkovitosti antiaritmičnega zdravljenja.
Descriptors		ATRIAL FIBRILLATION CARDIAC PACING, ARTIFICIAL