Author/Editor     Hadžimuratović, Edita
Title     Kakovost dela v splošni praksi zdravnikov zasebnikov
Translated title     Quality of work in general practitioners' private practice
Type     članek
Source     Gastroenterolog
Vol. and No.     Letnik 9, št. 21
Publication year     2005
Volume     str. 64-9
Language     slo
Abstract     Background: Purpose of the study was to explore general practitioners' (GP) perceptions regarding quality and methods of work in order to evaluate whether private practice was approaching total quality management (TQM). Methods: The descriptive method was used. Thirty general practitioners in private practice in Ljubljana were enrolled in the study. Data were collected by means of a questionnaire with 14 questions. Results: Perceptions of GPs regarding quality were connected with clinical improvements in professional field, patient satisfaction and reduction of unnecessary cost. In favour of additional education on quality were 96.6% GPs; 56.7% of them had already participated in quality improvement workshops. A large proportion, 86.7% GPs, were motivated to use co-worker's comparing quality data for their own work improvement; to 66.7% the routine daily workload was too heavy to allow them activities towards better quality. No evaluation of their own work - not even within the professional directives was reported by 46.7%, while the remaining 53.3% who supposedly evaluated it claimed not to systematically collect and use any information in this respect. Conclusions: In our private GP practice, the daily routine still prevails, and no key information necessary for quality improvement activities is systematically gathered. Objective insight into the quality of work is thus impossible. We can conclude that in the private medical practice Slovenia is far from TQM. However, the trend towards the environment supporting TQM implementation is recognizable.
Summary     Izhodišča: Namen raziskave je bil analizirati stališča v zvezi s kakovostjo ter dosedanji način dela zdravnikov zasebnikov in ugotoviti, ali se v zdravstvu približujemo celovitemu obvladovanju kakovosti. Metode: Uporabila sem statistično deskriptivno metodo. Opazovana populacija je obsegala 30 zdravnikov zasebnikov splošne medicine na območju I,jubljane. Zbiranje podatkov je temeljilo na vprašalniku, ki je ob splošnih podatkih obsegal 14 vprašanj zaprtega tipa. Rezultati: Zdravniki kakovost svojega dela povezujejo z izboljševanjem na strokovnem področju, z zadovoljstvom bolnikov in z zniževanjem nepotrebnih stroškov. Željo po dodatnem usposabljanju za izboljševanje kakovosti v zdravstvu je izrazilo željo 96,6% vprašanih; 56,7% od njih se je že dotlej udeležilo organiziranih seminarjev in učnih delavnic o izboljševanju kakovosti v zdravstvu. Na 86,7% zdravnikov bi primerjalni podatki o kakovosti dela njihovih kolegov vplivali tako, da bi si prizadevali za izboljšanje svojega dela. Preobremenjenost z vsakdanjim delom 66,7% zdravnikom ovira dejavnosti za izboljševanje kakovosti. Niti po izbranih smernicah svojega dela ne ocenjuje 46,7 zasebnikov, preostali (53,3%) pa ga, vendar izključno za vrednotenje deli ne zbirajo nikakršnih informacij. Zaključki: V našem zdravstvu še vedno prevladuje rutinsko delo s pacienti brez zbiranja informacij. ki bi bile osnova za vrednotenje in izboljševanje kakovosti dela. Zato ne moremo govoriti o uveljavljeni praksi celovitega obvladovanja kakovosti. Je pa analiza pokazala. da se pri zasebnih izvajalcih počasi vzpostavljata tako zavest, da je celovito obvladovanje kakovosti potrebno, kot tudi okolje, ki mu postaja naklonjeno.
Descriptors     PRIVATE PRACTICE
QUALITY OF HEALTH CARE